Novice

zadetki za Pritličje

Feedback zasedba v Orto Baru praznuje 25 let!

Rocker.si, 7. april ― Vabljeni na koncert skupine FEEDBACK – Orto Fest 2025 – 8.4. ob 20h Vstopnice TUKAJ. Orto Bar: Hala-pritlicjeOdprtje lokala: 19.00Pričetek dogodka: 20.00Cena vstopnic v predprodaji: 12.00€ Skupina Feedback je nastala leta 1999 kot tričlanska zasedba [...]
Kraljevski dan gledališča

Kraljevski dan gledališča

Airbeletrina, 27. marec ― Ne, ne more biti naključje, da njegov rojstni dan praznujemo prav danes, 27. marca, na svetovni dan gledališča. *** Samo oči moram zapreti, pa ga že vidim: odločnih in dolgih korakov jo primaha v predavalnico št. 15, ta veliko v pritličju Filofaksa. Zadovoljno premeri lepo zapolnjen amfiteater. Iz aktovke potegne papirje. Z zapestja sname uro, jo položi na kateder predse. Globoko vdihne. Se nam hrčkasto nasmehne. Palca zatakne za naramnice, dovolj elastične in prožne, da zmorejo objemati mogočno telo – in že zaorje v novo predavanje. Ki ga marsikdo med nami srka kakor prvovrstno gledališko predstavo – kar, in a way, tudi je. Da, naš profesor dr. Lado Kralj (1938–2022) je bil »polnokrvni gledališki človek par excellence«, kakor je leta 2020 poudarilo Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, ko mu je podelilo po njegovem očetu Vladimirju Kralju (1901–1969) poimenovano nagrado, in kakor zdaj beremo tudi v uvodnih vrsticah njegove nove knjige Treba se je odločiti, prve, v katero se nam žal ne more več podpisati. Kot osmi naslov v zbirki Acta comparativistica Slovenica je pri Založbi Univerze v Ljubljani izšel izbor krajših – pa spet ne tako zelo kratkih – spisov nekdanjega profesorja in predstojnika Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete, zatem nagrajevanega pisatelja, še prej pa enega osrednjih spremljevalcev in sooblikovalcev našega gledališkega sveta, od avantgardnega do institucionalnega. Potem ko je doktorat preoblikoval v monografijo Ekspresionizem (1986) in prav tako v zbirki Literarni leksikon pri DZS izdal še prav tako temeljito in temeljno Teorijo drame (1998) ter po upokojitvi leta 2006 svoje komparativistične razprave zbral v knjigi Primerjalni članki, so zdaj povezani še njegovi izbrani gledališki zapisi iz let 1959–2014, kar 55-letnega razpona: od zgodnjih kritik tedanjih predstav do pretresov sezon, poročil s festivalov, premislekov o gledaliških fenomenih in izstopajočih ustvarjalcih ter
VSI GREMO NA SHOD ZA MIR IN PROTI OBOROŽEVANJU

VSI GREMO NA SHOD ZA MIR IN PROTI OBOROŽEVANJU

Kreativni razred, 23. marec ―   KREATIVNI RAZRED SPOROČA PRED VSESLOVENSKIM SHODOM ZA MIR IN PROTI OBOROŽEVANJU SE KOLEGI IN KOLEGICE IZ POŠTNE LISTE KREATIVNEGA RAZREDA DOBIMO OB 17: 30 h V  LOKALU PRITLIČJE OD KODER SE SKUPAJ ODPRAVIMO PRED PREŠERNOV SPOMENIK. TRANSPARENTI ZAŽELJENI!    NEKAJ MISLI PRED SHODOM Na, pa je zapadani kapital in njegove elite tik pred lastnim propadom vendarle potegnil še zadnjega zajca iz svojega klobuka – oboroževanje. S tem mrtvaškim poslom se bo po novem reševalo probleme s konkurenčnostjo in predrago zastarelo tehnologijo ter parazitiralo še zadnji vir profita - lastne državljane.In že vsi hitijo, investirajo in preurejajo svoje tekoče trakove za nov velik biznis, ki ga bodo s propagandno mašinerijo strahu lansirali Evropskim državljanom. In že čudo čudes, čez noč najavljajo vojaške sejme, kupujejo šekaste vojaške uniforme, mediji bobnajo vojaške teme in iz tekočih trakov se bodo zdaj, zdaj namesto avtomobilov, pralnih strojev, televizorjev, začele usipti bombe, strojnice, droni, tanki, jedrske konice in dežniki ter druge igračke za igranje vojnih iger. Samo, da se kapital spet vrti. Teh 800 - milijard namreč nikjer ni, so le »abstraktni kredit,« katerega odplačevanje orožarski industriji bodo potem, ko nas bodo dodobra prestrašili, naložili nam, državljanom Evrope. Za življenje gre, za napad na demokracijo in velike Evropske vrednote, za obrambo pred neizogibnim Putinovim napadom v bližnji bodočnosti, zato plačajte! Res je morda ta rešitev precej morbidna, neugledna in skregana za opevano evropsko vizijo miru, a kdo bi šenkanemu konju gledal v zobe. Pa res mora biti tako? Ali pa vzporedno s to morbidno EU vizijo raste možnost za začetek nečesa novega večjega in boljšega, plemenitejšega, kar daje slutiti dogajanje v Srbiji? Evi Petsangouraki ugotavlja, da nedavna odločitev Evropske unije, da se pod vodstvom Ursule von der Leyen preoblikuje v vojaško unijo, pomeni nevaren obrat za Evropo. Ta razvoj prihaja v času gospodarske recesije, naraščajoč
Vabilo na 2. študentsko razstavo FD

Vabilo na 2. študentsko razstavo FD

Fakulteta za dizajn, 20. februar ― Razstava študentskih del Vljudno vabimo na otvoritev 2. študentske razstave, ki bo potekala v avli, pritličju sedeža naše fakultete, na Dunajski cesti 129 v Ljubljani, v torek, 25.2. ob 15. uri. Na razstavi se bodo študentke in študentje predstavili s svojimi umetniškimi izdelki z različnih področij – grafičnega oblikovanja, slikarstva, fotografije… Odprtju razstave z nagovori […]

Razstava grafik astroloških znamenj Milene Braniselj

Knjižnica Postojna, 30. december 2024 ― Na razstavi, ki bo na ogled do konca februarja v pritličju Mestne knjižnice Postojna, bo moč videti grafike astroloških znamenj Milene Braniselj, akademske kiparke, ki se v procesu svojega ustvarjanja osredotoča predvsem na raziskovanje gibanja.  Vabljeni k ogledu grafik Ovna, Bika, Dvojčkov, Raka, Leva, Device, Tehtnice, Škorpijona, Strelca, Kozoroga, Vodnarja in Rib - znamenj, ki so nastala kot posledica opazovanja položaja in gibanja nebesnih teles ter njihovega vpliva na posameznikove lastnosti, glede na to kdaj je ta rojen.
Prst, prst, dlan

Prst, prst, dlan

Airbeletrina, 23. december 2024 ― Na 13. AirBeletrininem natečaju za kratko zgodbo se je med finaliste uvrstila tudi Laura Buzeti iz Prekmurja. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali pisateljica in profesorica slovenščine dr. Vilma Purič, knjižna urednica na Beletrini Mateja Arnež ter literarni kritik in novinar Gašper Stražišar, je kot eno najboljših med 181 prejetimi zgodbami ocenila njeno Prst, prst, dlan. Laura Buzeti je na slovesni podelitvi nagrad v ljubljanski kavarni Pritličje 3. decembra, na Prešernov rojstni dan, Ta veseli dan kulture, prejela tako plaketo kakor dar, ki spremlja nagradni honorar – razkošno izdajo temeljnega dela renesančnega humanizma, Montaignovih Esejev v prevodu Branka Madžareviča. Študentka podiplomskega študija psihologije v Mariboru je lani pri Literi objavila roman Posuj se s pepelom vaših očetov. V središče je postavila zgodovinski dogodek: zahodnonemški kancler Willy Brandt je 7. decembra 1970 pokleknil pred spomenikom heroja v varšavskem getu iz časa druge svetovne vojne – zakaj prav ta dogodek? »Fotografija, ki sem jo videla, me ni pustila pri miru. Raziskovala sem ozadje in počasi se mi je oblikovala zgodba romana,« je pojasnila ob prevzemu nagrade. Tudi sicer se v zgodbah in znanstvenih člankih loteva pomembnih zgodovinskih poglavij. Kratko zgodbo, s katero se je uvrstila med AirBeletrinine finaliste, pa začne z drobnim detajlom, z izzivalnim stavkom: »Najprej je izginil prstanec.« Tudi kratka zgodba s tovrstnimi detajli ostaja izziv, pravi avtorica: »Me privlači, da. Doslej še nisem ugotovila, kako bi lahko zgodovinske raziskave zgostila v kratko zgodbo, zato se tu od zgodovine pomikam k igri z lastnimi idejami, z domišljijo, omogoča mi tudi preizkušanje drznosti.« Domišljija pridno dela, tako da se lahko nadejamo tudi česa daljšega, še pravi Laura Buzeti. Medtem ko snuje nove zgodbe, vas, drage bralke, dragi bralci, vabimo, da se prepustite njeni vznemirljivi Prst, prst, dlan. Laura Buzeti je plaketo in nagrado prevzela na slovesnosti na
Še vedno si ovca, čeprav črne barve

Še vedno si ovca, čeprav črne barve

Airbeletrina, 11. december 2024 ― Na 13. AirBeletrininem natečaju za kratko zgodbo se je med štiri finaliste uvrstila tudi Maša Meznarič Majcen. Žirija, ki so jo sestavljali pisateljica in profesorica slovenščine dr. Vilma Purič, knjižna urednica na Beletrini Mateja Arnež ter literarni kritik in novinar Gašper Stražišar, je kot eno najboljših med 181 prejetimi zgodbami ocenila njeno Še vedno si ovca, čeprav črne barve. Maša Meznarič Majcen se slovesne podelitve nagrad v ljubljanski kavarni Pritličje 3. decembra, na Prešernov rojstni dan, Ta veseli dan kulture, ni mogla udeležiti – pobegnila nam je na poročno potovanje! Poskrbeli smo, da bosta do nje prišli tako plaketa kakor dar, ki spremlja nagradni honorar – razkošna izdaja temeljnega dela renesančnega humanizma, Montaignovih Esejev v prevodu Branka Madžareviča. In javno smo prebrali njeno prikupno zahvalo: »Za začetek mi dovolite malce patetike. Saj vem, da je zoprna, pa vseeno. Pišem že, odkar vem zase. Pišem zgodbe, pesmi, drame. V glavi, na papir, na telefon, kamen, če hočete. Do letošnjega AirBeletrininega natečaja za kratko zgodbo svojih del nisem nikoli objavljala. Kaj pa vem, da niso dovolj ‘dobre’, sem mislila. Potem pa sem en dan, bil je oktober, videla poziv za sodelovanje na natečaju. In si, podobno kot junak ali junakinja v zgodbi Še vedno si ovca, čeprav črne barve, vendarle upala. ‘Drugače ne bo nič.’ Pa je bilo. Pa je. Zato iskrena hvala, da ste v zgodbi videli potencial in jo uvrstili med štiri najboljše. To je najboljša spodbuda za vnaprej. Mislim namreč, da imam še kaj povedati. Nekaj besed še o sami zgodbi. Če bi imela možnost v knjižnici ali knjigarni izbrati oddelek, kamor naj uvrstijo zgodbo, bi izbrala oddelek Samopomoč in osebna rast. Trapasto? Seveda. Pa kaj! Rada verjamem, da zgodba na ironičen in introspektiven način spodbuja bralca k premisleku o lastni identiteti in njegovi vlogi v družbi. Ga spodbuja, da je ‘boljši’. Karkoli že to pomeni. In to ne glede na spol. Nekatera, morda celo najbolj prvinska vprašan
Dobiva se na Julijinem trgu

Dobiva se na Julijinem trgu

Airbeletrina, 5. december 2024 ― V torek, 3. decembra, na Prešernov rojstni dan, Ta veseli dan kulture, smo na svečanosti v kavarni Pritličje na Mestnem trgu v Ljubljani razglasili finaliste in zmagovalko 13. natečaja za kratko zgodbo, ki ga tradicionalno prirejamo na AirBeletrini. Glavno nagrado je osvojila Lucija Pija Kralj iz Velenja z zgodbo Dobiva se na Julijinem trgu. Vabljeni k branju, prisluhnite doslej nememu kipu muze nad poetom! »Še dobro, da sem zgolj kip – vsaj ne postajam zelena od zavisti.« *** Šelest listov ovija trg v spokojno jesensko idilo, a jaz, kip iz kamna, ostajam nepremakljiva priča temu plesu narave. Hrastov list se zagozdi v moje trde, kamnite lase, njegov opolzki zdrs po moji neobčutljivi polti ne prebudi niti mrzlega drgeta, kot da so naravne silnice zame zgolj bežen privid. Sonce, ki razprši meglo in posveti na pročelja okoli mene, ne prodre do mojega jedra. Ne smejim se – zgolj strmim, v tišini, ki mi je bila vsiljena, in tudi če bi se želela nasmehniti, me Ivan Zajec ni oblikoval za to. Podaril mi je zgolj pridih nasmeha, kot kakšno skrivnostno verzijo Mone Lise, nedokončano, neizpolnjeno. Lovorovi listi se me rahlo oprijemajo, mehki plašč mrtve narave, ki me tu in tam odeva, a vse, kar si želim, je zamenjati te žive listne sence za tiste odpadle hrastove liste – zavržene, pozabljene, tiste, ki so jih gozdovi odgnali kot nepomembne. V svoji kamniti togosti le nemo opazujem in se sprašujem, ne morem biti del te jesenske idile, ne morem vstopiti v to tiho, romantično procesijo mimoidočih. Kje je moj mladenič, kje je tisti, ki bi me povabil na sprehod, vabilo, ki nikoli ne bo prišlo? Zavidam dekletom pod mano, kako se z lahkotnostjo prepustijo objemom ljubimcev na Tromostovju, kako zavijejo v staro Ljubljano ali posedajo v obrečnih kavarnah ob Ljubljanici. Njihove obleke, baretke, zdaj že dolgi balonarji, ujeti v čudne modne vzorce, jih zavijajo v toplino, ki je meni nedosegljiva. In ja, še dobro, da sem zgolj kip – vsaj ne postajam zelena od zavist
<mark>Pritličje</mark> praznuje 10 let

Pritličje praznuje 10 let

Mladina, 28. november 2024 ― Lokal in kulturno-družbeni prostor Pritličje te dni praznuje deset let delovanja. Ob odprtju leta 2014 so zapisali sledeče: "Najbolj javno in odprto pritličje v središču mesta. Čez dan smo šank, mašina za kavo in vedno sveža hrana, ob katerih mislimo kritično, delamo koristno, beremo digitalno in kupujemo analogno. Zvečer smo včasih družba, včasih dogodek, vedno pa elektronska streha podzemlju.
ODPOVEDANO: Študentski svet Fakultete za dizajn vabi na spoznavni večer!

ODPOVEDANO: Študentski svet Fakultete za dizajn vabi na spoznavni večer!

Fakulteta za dizajn, 25. november 2024 ― Spoznavni večer – ODPOVEDANO Dragi študenti, prijatelji in vaše boljše polovice! Z največjim veseljem vas vabimo na spoznavni večer Fakultete za dizajn, ki bo 5.decembra ob 20.30 v Laboratoriju za kreativne industrije, v pritličju fakultete! Pridite, da skupaj ustvarimo nepozabne trenutke, spoznamo nove obraze in se ob sproščeni atmosferi zabavamo kot pravi kreativci! Cena kart: […]
še novic