SEM, 27. februar 2023 ― V mesecu januarju in februarju 2023 smo predstavniki SEM / Koordinatorja v več krajih po Sloveniji dokumentirali nesnovno kulturno dediščino. Nekaj utrinkov z januarskih in februarskih terenov si lahko ogledate spodaj.   PRIMOŽ ŠTAJNAR - ČEVLJAR Anja Jerin je v torek 14. 2. 2023 obiskala Primoža Štajnarja, ki se v svoji delavnici na Škofljici ukvarja s tradicionalnim čevljarstvom. Primož Štajnar bo kot eden od nosilcev evidentiran ob enoti Tradicionalno čevljarstvo, ki je trenutno v postopku vpisa v Register nesnovne dediščine. Pustna sobota PUSTNI SMUK NA MALI PLANINI V bližini Domžalskega doma na Mali planini je v organizaciji Planinskega društva Bajtar na pustno soboto 18. 2. 2023 potekal »pustni smuk«. Udeležilo se ga je lepo število posameznikov preoblečenih v pustne like, ki so se med količki v dveh krogih spustili po snegu do cilja. Ob koncu je komisija izbrala najbolj izvirne maske, vse udeležence pa je v okrepčevalnici v Domžalskem domu čakalo okrepčilo. Dogajanje je dokumentirala Anja Jerin. VOMNSK POH ALI LOMSKI PLOH Lomski ploh ali vomnsk poh, kot mu rečejo domačini, se vleče vedno takrat, kadar od božiča pa do pusta v vasi ni nobene poroke. Ploh je velika smreka, ki jo fante poiščejo in posekajo ter slovesno vlečejo skozi vas v posmeh dekletom, ki se niso poročila, pri čemer smreka predstavlja ženina. Ploh se vleče iz Loma pod Storžičem do Tržiča, kjer sledi njena licitacija, potem pa še pustno rajanje. Dogajanje je na pustno soboto 18. 2. 2023 dokumentiral Miha Špiček. Pustna nedelja PONIKOVSKE MAČKARE Ponikovske mačkare so tradicionalni pustni liki iz vasi Ponikve. Na pustno nedeljo (letos je bilo to 19. 2. 2023) podivci po vasi raznašajo časopis: Novice Malega Pariza, v katerem so zapisane različne rubrike z opisom lokalnih dogodkov preteklega leta. Med raznašanjem si vzamejo čas tudi za to, da podijo otroke. Dogajanje v Ponikvah je na pustno nedeljo dokumentirala Adela Pukl. COPRNIŠKO ZMAJEVANJE V Cerknici, ki se je te dni

SEM, 20. februar 2023 ― Na pustno nedeljo so kustosi SEM obiskali Ponikve in Cerknico. Ponikovske mačkare Ponikovske mačkare so tradicionalni pustni liki iz vasi Ponikve. Na pustno nedeljo podivci po vasi raznašajo časopis: Novice Malega Pariza, v katerem so zapisane različne rubrike z opisom lokalnih dogodkov preteklega leta. Med raznašanjem si vzamejo čas tudi za to, da podijo otroke. Dogajanje je dokumentirala kustosinja SEM Adela Pukl. Coprniško zmajevanje V Cerknici, ki se je te dni preimenovala v Butale, je v nedeljo potekalo praznovanje »največjega državnega praznika«. Nedeljski pustni karneval v organizaciji Pustnega društva Cerknica, je letos potekal pod imenom »Coprniško zmajevanje!«. Dogajanje je dokumentirala kustosinja SEM Anja Jerin.

Notranjsko primorske novice » Kultura, 29. februar 2020 ― Cerknica – Bor Šparemblek je mladi umetnik iz Cerknice, ki je na pustni četrtek v galeriji Krpan odprl svojo tretjo samostojno razstavo, od tega drugo v tej galeriji. Kot pravi, je želel razstaviti svoje otroške risbe in videti, kako se ustvarjalna kilometrina odraža v delih, ki jih ustvarja zdaj. Navdih za razstavo je črpal iz zapisa v zvezku iz 2. razreda osnovne šole, kjer je zapisal: »Ko bom prišel domov, bom risal.« Ustvarjanje, pravi Šparemblek, je pač od nekdaj bilo del njega. Razstava je na ogled do 14. marca. Razstava Ko bom prišel domov, bom risal, Bor Šparemblek, galerija Krpan, Cerknica, 20. februar 2020 Foto: Ljubo Vukelič Razstavo ste odprli na prvi dan pustnega dogajanja. Z namenom? Vodja galerije Krpan Liza Vipotnik mi je ponudila priložnost, da predstavijo pustnega avtorja. Med drugim sem namreč avtor Butalske družine in makete pustnega karnevala, kar je projekt preteklega leta. Nad idejo sem bil navdušen, vendar pustnih vsebin nisem imel. Po napornih ustvarjalnih pripravah na pust sem tako zadnja dva meseca namenil motivom, ki me zanimajo, ter pripravi razstave, ki mi je vzela veliko časa. Vam je katera slika najbolj pri srcu in kje jih sicer hranite? Nobene slike ne izpostavljam kot najljubše. Sicer pa slike hranim večinoma doma ali pa pri babici, kjer so razstavljene po stanovanju. Kako so vas starši vzpodbujali k ustvarjanju? Imel sem to srečo, da sta mi dala možnost ustvarjanja. Prijavila sta me na likovne delavnice v galeriji Krpan. Hvaležen sem mentorju Jerneju Dolničarju, ki me je naučil zelo veliko. Še danes uporabljam likovno znanje, ki sem ga pridobil v osnovni šoli. Starša sta mi pozneje svetovala, da se vpišem na šolo za oblikovanje, za kar jima bom vedno hvaležen. Veliko motivacije mi je dala tudi teta Anita, ki je slikarka. Zdaj živi v Grčiji, kjer ima likovne delavnice za otroke. Večkrat jo obiščem. Ste se ob odprtju razstave razveselili kakšnega posebnega sporočila? Navdušen sem bil nad številom obiskov

Notranjsko primorske novice » Kultura, 17. februar 2020 ― Postojnska umetnica Teja Tegelj, ki živi v Cerknici, je 14. februarja na Ptuju prejela najvišje priznanje 12. mednarodnega likovnega ex tempora Ptuj Karneval 2020, veliko odkupno nagrado Grand Prix Mestne občine Ptuj. Strokovno žirijo je prepričala s sliko 100 vrstic spomina na rogatega, na kateri je upodobila motiv sobe s ptujskega gradu in vola. Slika je v galeriji Magistrat na Ptuju na ogled do 28. februarja. Teja Tegelj, 100 vrstic spomina na rogatega, 12. likovna nagrada Ptuj Karneval, 14. februar 2020 Foto: Mojca K. C. Tegljevi nagrada pomeni korak dalje v izgrajevanju umetniške poti; pravi, da je s to sliko premaknila meje cone, znotraj katere običajno ustvarja. O nagrajenem delu pravi, da je na sliki želela združiti na videz nepovezano. »Figuro vola sem postavila v prostor, kamor ta najbrž nikoli ni zašel, je pa prisoten kot spomin, kot integralni del širšega ptujskega okoliša in, ključno, kot rogati, ki je posodil svoje roge kurentu.« Od tod tudi naslov slike, 100 vrstic spomina na rogatega.« S sliko Tegljeva odpira razmislek o tem, da je videz nekaj varljivega, spremenljivega. Pojasnjuje, da se običajno šele v drugem branju odkrije bistvo slike, kar ji daje svojevrstno enigmatičnost. »V sliki se pokaže poprej skrito, tisto kar eksistira v kolektivnem spominu.« Na letošnji likovni nagradi je s 125 deli sodelovalo 132 umetnikov iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Italije in Romunije. Mednarodna žirija je na podlagi temeljitega ocenjevanja podelila več priznanj in nagrad, najvišjo pa prisodila Tegljevi, ki se je na Ptuju že predstavila. Predlani je na Ptujski likovni nagradi prejela malo odkupno nagrado Mestne občine Ptuj, oktobra lani pa je samostojno razstavljala v Miheličevi galeriji. Kot pravi, se na Ptuj vrača z veseljem, saj se z lahkoto vživi v duh kraja, ki ga skuša ujeti v slikarska dela. Likovna nagrada je prireditev, ki že 12. leto spremlja pustno dogajanje. Tematika ekstempora je karnevalsko obarvana, čeprav je slikarjem