100 let novomeške pomladi

100 let novomeške pomladi

Knjižnica Novo Mesto, 20. avgust 2020 26. septembra 2020 bo minilo natanko sto let, odkar je skupina mladih novomeških umetnikov pripravila 1. pokrajinsko umetniško razstavo, ki je v slovensko kulturno zgodovino zapisana kot novomeška pomlad. 26. septembra 2020 bo minilo natanko sto let, odkar je skupina mladih novomeških umetnikov pripravila kulturno-umetniško manifestacijo, ki je v slovensko kulturno zgodovino zapisana kot novomeška pomlad. Ob stoletnici novomeške pomladi se bo skozi vse leto zvrstilo več dogodkov. Ob odprtju 1. umetniške razstave v Novem mestu. Od leve proti desni sedijo: Fran Ančik, Miran Jarc, Anton Podbevšek, Rihard Jakopič, Božidar Jakac, Zdenko Skalicky, Marjan Mušič, Ferdo Avsec. V drugi vrsti stojijo: Emil Stefanovič, Jože Žabkar, Leon Štukelj, Emil Pureber, Slavko Šepic, Stanko Šproc, Fran Herman, Viktor Schweiger, Karel Pleiweis, Ljubo Stefanovič, Ermin Teply, Slavko Kvas. V tretji vrsti stojijo: Marijan Polenšek, Stanko Schweiger, Karel Barborič. Fotografijo hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto.   26. septembra 2020 bo minilo natanko sto let, odkar je skupina mladih novomeških umetnikov skupaj z gosti izpeljala enodnevno umetniško dejanje, ki je pomenilo preobrat tako umetnosti kot dotedanjega življenja. Novo mesto so prebudili 1. pokrajinska umetniška razstava, literarni recital in glasbeni koncert, ki so v slovensko kulturno zgodovino zapisani kot novomeška pomlad. Razstava je potekala v Windischerjevem salonu v novomeški Kandiji pod pokroviteljstvom slikarja Riharda Jakopiča, na njej pa je sodelovalo deset avtorjev: Rihard Jakopič, Božidar Jakac, Marjan Mušič, France Zupan, Ivan Čargo, Jože Cvelbar, Zdenko Skalicky, Franjo Ančik, Boris Grad in Ferdo Avsec, skupaj s 337 likovnimi deli. Odprtje je istega dne spremljal tudi koncert Marija Kogoja na gradu Kamen ter literarni večer Mirana Jarca in Antona Podbevška v Narodnem domu. Enkratnemu dejanju je nato sledilo še več lokalnih dogodkov, novembra pa ponovitev razstave v Ljubljani. Novomeška pomlad je p
Bistriški poklon kulturi

Bistriški poklon kulturi

Notranjsko primorske novice » Kultura, 28. februar 2020 ― Ilirska Bistrica – Na slavnostni prireditvi ob kulturnem prazniku, ki je bila 7. februarja v Domu na Vidmu, je slavnostni govornik, bistriški župan Emil Rojc izrazil zadovoljstvo ob uspešni izpeljavi letošnjega Meseca kulture in predlagal, da se osrednja kulturna dvorana poimenuje po domačem pesniku Dragotinu Ketteju. Poudaril je, da bodo kulturo bivanja v občini dodatno izboljšali prizidek zdravstvenega doma ter urejena vodovodno omrežje in prometni sistem. Prireditev ob kulturnem prazniku, Dom na Vidmu, Ilirska Bistrica, 7. februar 2020 Foto: Tjaša Kaluža Vsako leto učenci bistriške glasbene šole slovenski kulturni praznik obeležijo z izbranim programom slovenskih skladateljev. Kot prva se je letos predstavila flavtistka Anja Iskra, sledil je klavirski nastop Adama Hrabarja. Martin Rojc je zaigral na diatonično harmoniko, nastop nadarjenih mladih glasbenikov pa je sklenila pianistka Tina Šajn. Svoj svet poezije je prisotnim odstrla profesorica slovenskega jezika na Gimnaziji Ilirska Bistrica Tadeja Logar, ki so se ji na odru z recitacijami njenih pesmi pridružili Špela Kresevič Frank, Tamara Tomšič in Gašper Kastelic, dijaki 3. letnika gimnazije. Dekleta iz gimnazijske vokalne skupine, ki so pod taktirko Elene Sedmak aktivna že pet let, pa so občinstvo prepričala s tremi skladbami, ki so ogrele srca in dlani občinstva. Prireditev, ki vsako leto v osrednjo kulturno dvorano na predvečer kulturnega praznika privabi številne častilce glasbene umetnosti, je povezovala Tjaša Kaluža. Kulture za cel mesec Letošnje odprtje Meseca kulture je bilo še posebej slovesna, saj je v vsej svoji lepoti zasijal nov koncertni klavir s klavirskim recitalom ene najbolj cenjenih slovenskih pianistk mlajše generacije Mete Fajdiga. »Nov salonski koncertni klavir Yamaha C7X, ki ga je Občina Ilirska Bistrica kupila konec prejšnjega leta, je z izjemnim koncertom Mete Fajdiga zasijal v vsem svojem sijaju. Oboževalce klasičnega glasbenega repertoarja je očarala z izvedbo d
Jazz 'ma mlade: Nova zgodba na Židovskem trgu 

Jazz 'ma mlade: Nova zgodba na Židovskem trgu 

Večer, 23. junij 2017 ― Osrednje prizorišče drugega festivala Jazz 'ma mlade v koprodukciji Multimedijskega izobraževalnega društva Glas podzemlja in MKC Maribor je bil ponovno Židovski trg, le zadnji petek (festival poteka tri junijske petke zapored) so festival zaradi slabe vremenske napovedi gostili v Salonu uporabnih umetnosti. V treh večerih so gostili tri mlade jazz zasedbe, večinoma slovenske, avstrijske in hrvaške diplomante akademij v Gradcu, Celovcu in Ljubljani. Večere so odpirali učenci Konservatorija za glasbo in balet Maribor, po vsakem koncertu pa je sledil jam session. Ob glasbenem programu je v sodelovanju z okoliškimi galerijami in prizorišči, Media Nox, DLUM, Fotogalerija Stolp in GT22, potekal bogat spremljevalni program z otvoritvami razstav in podaljšanim delovnim časom galerij, degustacijami slovenskih vin in lokalno ulično kulinariko, ki so jo posebej za festival pripravili študenti Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor. {embed_infografika}135441{/embed_infografika} "Odzivi publike so bili fenomenalni, predvsem lepa energija, ki se je čutila na prizoriščih, od obiskovalcev in ustvarjalcev, ki so se predstavili na festivalu. V treh večerih smo našteli približno 1100 obiskovalcev, veliko ampak ne izključno mladih, pač pa vseh starostnih skupin, prihajale so družine z majhnimi otroki, tudi s starimi starši. Nujno potrebna za mlade glasbenike in ostale ustvarjalce sta predvsem oder oziroma javni prostor in kvalitetno občinstvo, pred katerim lahko razgrnejo svojo ustvarjalnost in pričakujejo relevantno refleksijo. V tem pogledu si upam trditi, da delamo pomembne korake. Da bi pa že po drugi festivalski ediciji mislili, da smo vzpostavili odskočno desko oziroma nekaj tako referenčnega, kar odpira številna nova vrata, bi bilo malce domišljavo. Res pa se trudimo graditi celotno zgodbo v tej smeri. Z mlado ekipo izjemnih posameznikov, ki skrbi za glasbeno selekcijo, kvaliteto zvoka, spremljevalni program in celotno logistiko, vzpostavljamo torej prostor
pogled čez južno panelno ograjo

pogled čez južno panelno ograjo

Radio Študent, 20. maj 2016 ― Pogovor z Vjeranom Juhasom iz novoodprte strip čitalnice v Puli. Izar Lunaček o salonu stripa v Barceloni. In memoriam Magdi Dulčić. David Krančan na otvoritvi razstave Pijanega zajca. _____________________________________________________________- NOVICE 23. aprila so v Roppongi v Tokiu odprli prvi Muzej Snoopyja, ki sta ga spodbudila Charles M. Schulz Museum in Raziskovalni center Santa Rosa iz Kalifornije. Na ogled so originalni stripi iz zbirke Muzeja Charesa M. Schulza. Vsakih šest mesecev bodo otvorili novo razstavo, ki jo bo kuriral Muzej Charlesa M. Schulza. To bo vključevao zgodnje stripe, iz časov pred slavnimi Peanuts, kot so Li'l Folk, animacije, jazz glasba Vincea Guaraldija iz Peanuts risank in redkre vintage spominke, tudi neobjavljene skice in umetniška dela. Charles M. Schulz se je sicer rodil 26.novembra 1922in umrl 12. februarja 2000, en dan po izitju zadnjega Snoopyja. V najbolj plodnem času so bili Peanuts dnevno izdani v 2600 časopisih v 75 državah in 21 jezikih. V 50 letih izdajanja je narisal čez 18.000 stripov, to je pasic in je letno od tega zaslužil miljardo dolarjev. Med izdajanjem Peanuts je samo enkrat vzel dopust in to 5-tedenski, da je praznoval svoj 75. rojstni dan. Za svoje stripe ni potreboval asistentov, vse je delal sam. Prva zbirka Peanuts je izšla julija 1952 pri RInehart & Company. Je pa veliko tem jemal iz lastnega življenja. Na primer, Charlie Brown, glavni junak, je dobil ime po Schulzovem sodelavcu pri Art Instruction Inc. Tako kot Charlie Brownovi starši je bil Schulzev oče brivec in mati gospodinja. Ko je bil majhen je imel inteligentnega psa, ptičarja, ne beagla, kot je menda Snoopy. Inspiracija za Charliejevo neizprosno ljubezen, rdečelasko Donno Mae Johnson je prav tako dobil pri Art Instruction Inc. pri računovodkinji, ki jo je celo zaprosil, ko je prejel prvo pogodbo, ampak ga je zavrnila in oženila drugega. Linus in Shermy sta bili imeni njegovih dobrih dveh prijateljev Linusa Maurerja in Sherm
2. obletnica projekta LIMITED EDIT111ONS

2. obletnica projekta LIMITED EDIT111ONS

Mladina, 22. marec 2016 ― V Salonu za ENO glasbo (Vrtača 11) v Ljubljani se bo danes, 22. marca ob 20.00 v okviru razstavne platforme LIMITED EDIT111ONS predstavila oblikovalka in umetnica Tanja Radež, ki bo razstavila štiri grafike v 111 izvodih.  Ob avtorski glasbi klaviaturistke Polone Janežič nam bo zaupala svoja razmišljanja o modnih dodatkih, v pikslih in pikah.
Napoved

Napoved

Večer, 19. februar 2016 ― Petek, 19. februarRok Zalokar trio, Salon uporabnih umetnosti, 20.30, vstopnina 7 evrovRok Zalokar trio krmari med razpoloženji jazza, neposrednostjo rocka in liričnostjo klasike. Tudi na novi plošči tria skozi subtilno odvijanje improvizacij, z odtenki, niansami in osvobajanjem izvorne zvočne podobe, živijo pestre glasbene povesti samosvoje izraze. Rok Zalokar (klavir), Dejan Hudoklin (bas) in Jože Cesar (bobni) osvojijo kompozicije kakor tudi nas.Trkaj, Niagara cocktail bar, 21.00, brez vstopnine"Kdo ne pozna njegovih legendarnih hitov Dihi z mano, Vse, kar mam, Moja punca?""Za glasbo pred koncertom in po njem bo poskrbel odličen DJ, z nami pa bodo tudi simpatične hostese s party pijačo." Priporočajo rezervacijo miz in opozarjajo, da je vstop dovoljen starejšim od 21 let.EMŠO blues band, Klub KGB, 21.30, vstopnina 7 evrov"Začeli smo se zbirati v nekem kletnem zaklonišču in enkrat na teden igrali glasbo, ki smo jo imeli radi /.../ Na začetku je vse skupaj izgledalo bolj kot druženje, ...
Klemen Bračko: <mark>Salon</mark> <mark>za</mark> <mark>ENO</mark> <mark>glasbo</mark> je otoček znotraj oceana *

Klemen Bračko: Salon za ENO glasbo je otoček znotraj oceana *

Godibodi, 3. december 2015 ― Avtorica: Nina Novak (foto: Bojan Stepančič) Salon za ENO glasbo je eden od projektov Društva za ENO glasbo. Ta si vse od svoje ustanovitve prizadeva opozarjati splošno javnost o zvočni onesnaženosti in nasilju ter želi odpraviti številne težave na področju kulturne politike, pri čemer pogosto izhaja iz nepopolne zakonodaje. Klemen Bračko, eden od članov društva, […]

OFF IN SPLOH Prodajna oblikovalska predstava #2

Mesto oblikovanja Slovenija, 16. julij 2015 ― Prijava za obiskovalce Prijava za razstavljavce [contact-form-7] Kdo lahko sodeluje? V kategoriji DOBRO OBLIKOVANI IZDELKI lahko sodelujejo podjetja, avtorske skupine in posamezniki, ki prodajajo dobro oblikovane izdelke z oblikovalskim podpisom (produktno in modno oblikovanje): Sodelujoči v tej kategoriji razstavijo in prodajajo izdelke z najmanj 20% popustom. Lahko gre za nove izdelke, odprodajo starejših artiklov, za razstavne eksponate, prototipe, vzorčne modele, … Sodelujočim pripada: razstavni prostor od 3 do 6 m2, kartonska miza in stol, oznaka razstavljavca, navedba v elektronskem vabilu in na družabnih omrežjih, splošna osvetlitev, brezplačen obrok. V kategoriji INOVATIVNI MATERIALI lahko sodelujejo podjetja in posamezniki, ki prodajajo inovativne, ekološke, energetsko varčne v prihodnost usmerjene materiale, polizdelke, izdelke in storitve za gradnjo in dom, ki nimajo oblikovalskega podpisa: Sodelujoči v tej kategoriji nudijo najmanj 10 % popust. Sodelujočim pripada: kartonska miza in stol, na kateri lahko razstavijo vzorce in promocijski material ter jo uporabljajo za promocijo in prodajo svojih materialov/izdelkov/storitev, oznaka razstavljavca, navedba v elektronskem vabilu in na družabnih omrežjih, splošna osvetlitev, brezplačen obrok. V kategoriji INŽENIRSKA, MOJSTRSKA IN DRUŽBOSLOVNA ZNANJA lahko sodelujejo podjetja, avtorske skupine in posamezniki, ki na storitve nudijo najmanj 10 % popust. Sodelujočim pripada: kartonska miza in stol, oznaka razstavljavca, navedba v elektronskem vabilu in na družabnih omrežjih, splošna osvetlitev, brezplačen obrok. Kategorija IZVIRNE STORITVE ZA URBANI ŽIVLJENJSKI SLOG je namenjena kreativni predstavitvi podjetji in avtorskih skupin kot so npr. restavracije, frizerski saloni, lepotni studii, glasbene in plesne skupine idr. Sodelujoči v tej kategoriji nudijo najmanj 10 % popust. Sodelujočim pripada: kartonska miza in stol oz. po dogovoru, oznaka razstavljavca, navedba v elektronskem
Helsingør in njegov kulturni center - The Culture Yard

Helsingør in njegov kulturni center - The Culture Yard

Knjižničarji v svetu, 10. maj 2015 ― V petek sva se z vlakom odpeljala ven iz Copenhagna malo višje na sever v mesto Helsingør ali Elsinor, kjer domuje Kulturni center oz. The Culture Yard, ki je del večjega kulturnega prostora na severovzhodnem delu otoka Sjellanda. To je kraj, prepojen z zgodovino, tako v svojem statusu sodobnega kulturnega centra zgrajenega v bivši ladjedelnici kot tudi dobesedno, v notranjosti svoje velike obsežne knjižnice, Pomorskega muzeja ter znamenitega gradu Kronborg. V arhitekturni kompoziciji se novo prepleta s starim. V notranjosti se bohotijo nič kaj privlačne surove cementne stene stare ladjedelnice ter zarjavelo kovinsko ogrodje, ki so z zunanje strani zaščitene z zelo sodobnimi ogromnimi steklenimi površinami,  te pa vam odpirajo pogled na okolico: Pomorski muzej, grad Kronborg, morsko ožino ter seveda Švedske obale  na njeni drugi strani. Kot zanimivost lahko omeniva, da se je uradna otvoritev prenovljenega centra zgodila 10.10.2010 ob 10 uri in10 minut. Čeprav takrat center še ni bil v celoti dokončan in so se dela  nadaljevala še precej po otvoritvi. Morda s kančkom zlobe sva pomislila, da se vsaj nekatere stvari ne razlikujejo pa četudi človek prečka še toliko meja.  V središču centra, ki poleg že naštetega zajema tudi dva odra, galerijo ter restavracijo, se nahaja knjižnica. Pod eno streho se odvijajo različni dogodki: glasba, gledališče, razstave, predavanja, dobra hrana in druženje. Njeno gradivo je razvrščeno v domiselno zasnovane in poimenovane oddelke: The Globe - vse, kar zadeva potovanje in svet; The Salon - film, glasba in literatura; Zaliv The Bay - otroški oddelek s podmornico, svetilnikom, jadrnicami in drugimi možnostmi za raziskovanje in pustolovščine ter Jama The Cave - prostor za otroško igro. Najina vodiča Anne Christine in Michael sta nama povedala, da je bila prenova centra bistveno dražja od morebitne novogradnje in tudi sicer lahko poveva, da je na vsakem koraku očiten velik finančni vložek (baje je investicija st
Skaeliptom

Skaeliptom

Radio Študent, 5. maj 2015 ― Novice    Trio Širom, ki ga sestavljajo Iztok Koren, Ana Kravanja in Samo Kutin, je te dni predstavil dva videospota, ki sta bila marca letos posneta v Salonu za ENO glasbo. Za video material sta poskrbela Medard Kržišnik in Urška Demšar, za avdio podobo pa Janez Križaj.     Včeraj je svoj drugi album z naslovom II, ki je na voljo na >> Bandcampu, tudi uradno izdal glasni kanadski trio Metz, izid plošče pa so pospremili tudi z videom za komad The Swimmer.     Za 28. maj pa svoj novi album napoveduje avstrijski kvartet Lehnen. Post-rock-ambientalci bodo dvojno LP-ploščo Reaching Over Ice and Waves izdali pri založbi Noise Appeal, pri kateri sicer domujeta tudi domača It’s Everyone Else.   Še precej bolj severno od ravnokar omenjenih pa domuje Varg, švedski ambient-techno producent, ki je nedavno pri Northern Electronics izdal album z naslovom >> Ursviken.    Islandska glasbenica Sóley Stefánsdóttir je pred slabima dvema letoma v svoji minimalistični in skorajda klasični glasbeni maniri, ki se močno spaja z elementi bolj ali manj sodobnega indieja, že nastopila tudi v ljubljanskem Kinu Šiška, po lanskem EP-ju Krómantík, pa te dni napoveduje tudi svojo novo ploščo Ask the Deep. Ta uradno izide 8. maja pri Morr Music in je že na voljo za naročila na Sóleyinem >> Bandcampu.   Nocoj:   Nils Frahm, Dawn of Midi @ Kino Šiška, Ljubljana Festival spomladanski šarm: Brina @ Bar Prulček, Ljubljana   Prihodnje dni:    7. 5.: パンク 24/7: Metainternetologija ob 46. obletnici radio aktivnosti Radia Študent @ Pritličje, Ljubljana 8. 5.:  Paradium: 46 let radio aktivnosti Radia Študent @ različne lokacije na Metelkovi 9. 5.: Radart #6: Radar Rizom @ Cirkulacija 2, Tobačna, Ljubljana - - -

[GLASBA: domače] Poročilo s šeste edicije Festivala Tresk:

Koridor, 27. marec 2015 ― UVOD V četrtek, 19., in petek, 20. marca, se je v Ljubljani odvila že šesta inkarnacija festivala neodvisnega založništva Tresk v organizaciji Radio Študent 89,3 MHz. Kot vedno doslej je festival ponudil pregled nad aktualno neodvisno sceno, preko pogovorov z založniki dal vpogled tudi v bolj posloven del glasbenega dogajanja, manjkalo pa seveda ni tudi bolj zabavnih vsebin. V četrtek je Tresk zavzel Pritličje, kjer je bil večer namenjen predstavitvam večine od 16-ih avtorjev z nove ZARŠ kompilacije Ctrl N, poglavje slovenske elektronike, kar je poskrbelo za celo noč aktualne slovenske elektronske glasbe. Že dober teden pred tem, v sredo, 11. 3., pa je Pritličje gostilo tudi preddogodek Treska, kjer so razglasili zmagovalce natečaja za najbolj kreativno in inovativno podobo albuma, glasbenega dogodka in koncertne fotografije. Petek, 20., pa je postregel s sejemskim delom festivala v Kinu Šiška, kjer so potekali že omenjeni pogovori z založniki, mogoče je bilo kupiti fonograme sodelujočih založb, zvečer pa so ušesa in tla tresli koncerti 12, Salonski, Matter ter High5, večer pa je popestril tudi Marko Karlovčec s koncertom v ženskem WC-ju. L. S. Petek, 20. 3., Kino Šiška Centre for Urban Culture: POGOVORI Z ZALOŽNIKI Tresk #6 je v petek popoldne obiskovalcem v zgornjem nadstropju Kina Šiške ponudil pogovore z založniki, ki so sicer tam tudi razstavljali svoje izdaje, v slabih štirih urah vodenih pogovorov pa smo lahko izvedeli mnogo informacij o domači neodvisni sceni. Dogajanje je otvorila okrogla miza z naslovom "stanje založništva pri nas", ki je problematizirala odnos poslušalstva do glasbe ter pomen in mesto založb samih. Rdeča nit vseh pogovorov je nepresenetljivo bila DIY logika, saj je bilo govora o neodvisnih založbah, ki nimajo močnega finančnega zaledja in njihovo delovanje tako temelji na entuziazmu vpletenih posamenikov. Ob tem je sicer grenak priokus pustilo spoznanje, da je takšno založništvo bolj hobi kot služba, saj pogosto finančno ne omogoča živ
<mark>SALONSKI</mark>: Eden

SALONSKI: Eden

Radio Študent, 10. marec 2015 ― Klopotec, 2015   V današnji Tolpi bumov bomo poslušali sila nenavaden zvok skupine Salonski. Slišali bomo kombinacijo inštrumentov, ki jih ne slišimo vsakodnevno, to bo namreč kombinacija harmonike, ukulel, francoskega roga, violin, pozavne in občasnega vokala. Glasba, ki je zanimiva tako z zvokovnega kot strukturnega vidika, ni primerna za vse priložnosti in jo je treba zaradi specifičnega zvoka in dinamike nežno umestiti v vzdušje. Skupina ni poimenovana naključno tako, kot je, saj bi njihova glasba kot nalašč spadala v intimistično vzdušje glasbenega salona.  Domen Finžgar, gonilna sila, tekstopisec, aranžer, harmonikar in pevec skupine, je glasbenik mnogih svetov in vplivov. Po poklicu gozdar, sicer pa se poleg glasbe ukvarja še s striparstvom in ustvarjanjem računalniških iger, ohranja širok pogled na svet, kar se navsezadnje zrcali tudi v tematsko polni glasbi, ki jo soustvarja. Domen nadaljuje Bibičevo umeščanje in kontekstualiziranje harmonike izven tradicionalnih vlog v narodnozabavni glasbi in klasiki.  Skupina ima na bandcampu objavljenih že nekaj izdaj, med drugim tudi nekatere posnetke v živo in priredbe iz leta 2012. V letu 2013 so uspešno plasirali kampanjo na Indiegogo in tako izdali debitantski album Fauna, s katerega je skladba, ki jo poslušamo v ozadju. Isto financiranje in promocijo so izbrali tudi za zadnjo izdajo Eden. Odlika skupine je, da uspe z akustičnimi inštrumenti producirati poln orkestrski zvok ter da ustvarja raznovrstno dinamiko, ki neredko namiguje na ples. Nadalje se nenehno rokujejo tudi s skrajno nekonvencionalno, nikoli zasidrano formo komadov, ki iz statične atmosfere v naslednjem trenutku zbezlja v ekstatičen marš in se lahko kaj hitro spremeni ali v bluesovsko pripovedovanje ali pa v enoglasen napev. Za dodano piko na i je vse skupaj še začinjeno z veliko mero zafrkantstva in ironije.  Salonski že od začetka v svoji glasbi združujejo tudi elemente filmske glasbe, lani je bil izdan soundtrack kratkega fil
še novic