Novice

zadetki za Slovanska knjižnica

Kopališča v Tivoliju – Ines Babnik

Kamra.si, 9. november ― Vabljeni na domoznanski večer v MKL-Slovansko knjižnico, ki bo v torek, 12. novembra 2024, ob 18. uri, v dvorani na Einspielerjevi 1 za Bežigradom. Prostor pod Rožnikom, kjer se danes razširja javni mestni park Tivoli, je bil od nekdaj bogat z vodo — od močvirnatega sveta, ki je polnil obrambne jarke rimske Emone, do urejenih vodnih površin parka Tivoli. Danes je v parku množica vodnih motivov, voda pa polni tudi kopališča: od Bloudkovega odprtega kopališča, Koširjevega pokritega zimskega kopališča do novega pokritega olimpijskega bazena. Predavateljica bo spregovorila o tem, kaj tovrstni prostori in njihove spremembe pomenijo za park, kako so bili v rabi nekdaj in danes ter kako so v parkovni prostor vključeni podobni primeri kopališč.

Ljubljana v gibljivih slikah. Od reke do bazena: zgodovina kopanja v Ljubljani – Aleš Šafarič

Kamra.si, 14. oktober ― Vas zanima kulturna dediščina naše prestolnice? Bi radi slišali različne zgodbe, ki tkejo preteklo in sedanjo podobo mesta in življenja v njem? Ljubljana v gibljivih slikah je cikel domoznanskih večerov v Slovanski knjižnici, na katerih je mogoče prisluhniti poljudnim predavanjem, si ogledati starejše filmske posnetke in priložnostne tematske razstave iz našega gradiva. Letošnji cikel bomo posvetili kopališčem naše prestolnice, ki so prebivalcem skozi leta nudila aktivno in družabno preživljanje prostega časa.

ZNANSTVENI SIMPOZIJ Življenjske in literarne poti Franca Ksaverja Meška

Kamra.si, 5. oktober ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU, Slavistično društvo Maribor, Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec, Zgodovinsko društvo Ormož in Celjska Mohorjeva družba vas vabijo na ZNANSTVENI SIMPOZIJ Življenjske in literarne poti Franca Ksaverja Meška, ki bo potekal v soboto, 19. oktobra 2024, od 9.00 do 16.00 v Beli dvorani Grajske pristave Ormož. Simpozij sofinancira in podpira Ustanova dr. Antona Trstenjaka. Pisatelj Franc Ksaver Meško (1874‒1964), rojen v Ključarovcih pri Sv. Tomažu nad Ormožem, je svojo  duhovniško službo vse do pozne starosti opravljal v različnih krajih na Koroškem. Bil je sodobnik Ivana Cankarja in po Stanku Vrazu prvi vidnejši pisatelj iz vzhodnoštajerskega območja. Kot mnogi slovenski pisatelji se je tudi sam najprej predstavil s pesmimi in se nato uveljavil kot pripovednik. Posvečal se je tudi dramatiki in mladinski književnosti. V okviru kratke proze je ustvaril poseben tip lirsko-meditativne črtice. V njegovi literaturi pristno zaživita panonski del Slovenskih goric in koroška pokrajina z vso svojo zemljepisno, narodno, zgodovinsko  in socialno specifiko. Motivno je posegal v kmečko in malomeščansko življenje, pisal o zastrti erotiki, spominih na mladost, narodni in domovinski problematiki, socialnih krivicah in nabožnih temah. Z izjemno občutljivostjo in s človeško toplino se je vživljal v usode šibkih, zapostavljenih in izrinjenih ljudi, še posebej žensk in otrok. Franc Ksaver Meško je še vedno pogosto prezrt, čeprav je v svojem času  veljal za enega najbolj  branih slovenskih literarnih  ustvarjalcev. Izjemna vrednost njegove veličine pa je predvsem v njegovem dojemanju sveta in človeštva. Navdih je črpal iz svoje jasno postavljene narodnostne pripadnosti, kljub temu da so njegovo dušo pogosto upogibali in jo želeli ukloniti, se njegovo slovenstvo ni nikoli niti za hip zama
V NUK konec septembra znova na ogled Supraseljski rokopis

V NUK konec septembra znova na ogled Supraseljski rokopis

Misli, 15. september ― Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) bo v Vitrini meseca v sklopu postavitve Hranimo misli - že 250 let razstavila Supraseljski kodeks, ki sodi med najpomembnejše svetovne slovanske jezikovne spomenike. Liturgični kodeks iz 11. stoletja, ki velja za enega največjih zakladov NUK, si bo mogoče ogledati med 23. in 28. septembrom.
Potrčevo leto z znanstvenim simpozijem

Potrčevo leto z znanstvenim simpozijem

Štajerski tednik, 2. november 2023 ― Letošnje leto je praznično leto za Knjižnico Ivana Potrča, Ptuj in slovensko književnost. V sklopu 110. obletnice rojstva, 30. obletnice smrti pisatelja, dramatika in urednika Ivana Potrča ter 30. obletnice poimenovanja ptujske knjižnice po njem, so sredi oktobra pripravili v sodelovanju z Oddelkom za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Mariboru ter s Slavističnim društvom Maribor znanstveni simpozij z naslovom Potrčev literarni opus med intimo in zgodovino.

Svetovni dan knjige

Knjižnica Novo Mesto, 18. april 2023 ― Oglejte si, kaj pripravljamo ob tej priložnosti Teden, ko slavimo knjigo 23. aprila obeležujemo svetovni dan knjige in avtorskih pravic, ki je namenjen promociji branja in spodbujanju spoštovanja do avtorskih del tistih, ki so z njimi pripomogli h kulturnemu napredku človeštva. Po Sloveniji tako ves teden potekajo različni dogodki, povezani s knjigo in branjem. Ob tej priložnosti smo pripravili več dogodkov.   Četrtek, 20. april 2023, ob 18.00 Odprtje razstave Skrajnosti – od oblike do simbola Odprtje gostujoče razstave Mestne knjižnice Ljubljana-Slovanske knjižnice, s katero želimo spomniti na pomen knjige, kakor jo lahko nakazuje oblika – od njenih najmanjših do največjih formatov. Po poteh izbranih knjižnih naslovov nas bo popeljala soavtorica razstave mag. Kristina Košič Humar.   Petek, 21. april 2023, ob 18.30Kamišibaj s Tatjano in Enjo Grabrijan ter začetek nove sezone družinskega bralnega kluba Najmlajši obiskovalci boste lahko prisluhnili kamišibajem Tatjane in Enje Grabrijan iz Kulturno umetniškega društva Taus teater, v katerih boste prepoznali dela Dragotina Ketteja, Saše Vegi, Toneta Pavčka, Janeza Trdine in drugih. Hkrati vabimo družine, da se nam pridružite v novi sezoni družinskega bralnega kluba Potovanje med knjigami, ki bo potekal od 23. aprila do konca septembra z zaključno prireditvijo v tednu otroka.   Petek, 21. april 2023, ob 19.00Noč knjige z Natašo Konc Lorenzutti Obiskala nas bo pisateljica, pesnica, igralka, pedagoginja in mama petih otrok Nataša Konc Lorenzutti, ki je diplomirala in magistrirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, od leta 1999 pa se posveča pisanju. Doslej je izdala osemnajst knjižnih del za otroke in mladino ter pet za odrasle. Za svoja mladinska dela, ki so med mladimi bralci izjemno dobro sprejeta, je prejela več nagrad in nominacij ter so stalnica na seznamih knjig za domače branje, bralno značko in šolska tekmovanja. V svojih delih se ne boji hoditi po robu

Nacionalna lista Spomina sveta UNESCO

NUK, 11. oktober 2022 ― V Sloveniji je bil v letu 2020 ustanovljen Nacionalni odbor UNESCO za program Spomin sveta, ki deluje pod okriljem Nacionalne komisije za Unesco. Njegov namen je popularizacija Unescovega programa za pisno kulturno dediščino Spomin sveta (angl. Memory of the World). Program Spomina sveta zajema več vrst registrov: mednarodnega, regionalnega ter nacionalnega. Slovenski Nacionalni odbor sestavljajo, po dogovoru z Uradom za Unesco, tri reprezentativne stroke na področju kulture, ki hranijo pisno kulturno dediščino: arhivi, knjižnice in muzeji. Slovenskemu Nacionalnemu odboru UNESCO za program Spomin sveta pa se pridružujeta še predstavnik Ministrstva za kulturo ter Urada za Unesco oz. Slovenske nacionalne komisije za Unesco. V mednarodnem registru Spomina sveta ima Slovenija trenutno vpisan »Codex Suprasliensis«, ki ga hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Gre za kodeks iz 10. stol., hranjen v treh državah (Poljski, Rusiji in Sloveniji) in velja za najstarejši ohranjeni pisni dokument v slovanskem jeziku. V letu 2022 je bil slovenski javnosti prvič predstavljen slovenski nacionalni register s prvimi desetimi vpisi na Nacionalno listo Spomin sveta. Nacionalno listo Spomin sveta bomo na nacionalni ravni dopolnjevali načeloma na vsake tri leta. Nacionalni odbor UNESCO za program Spomin sveta je do konca leta 2021 prejel 60 kandidatur za vpis iz vseh treh dediščinskih področij ter 20 predlogov, ki so jih arhivi oblikovali v prejšnjih letih. Odbor je na osnovi standardnih kriterijev programa opravil selekcijo, ob pomoči pododborov za posamezno stroko, ločeno za arhive, knjižnice ter muzeje. Nacionalna lista Spomina sveta UNESCO Nacionalna lista Spomina sveta UNESCO za leto 2022 s predstavitvami enot [.pdf] Nacionalna lista Spomin sveta UNESCO   slika (za večji prikaz kliknite na sliko) enota ustanova 1. Povzdig svobodnih Žovneških v grofe Celjske; Original, pergament, 40 x 63 cm, majestetni pečat rimsko-nem

Knjižničarji Knjižnice Trbovlje priporočamo

Knjižnica Trbovlje, 12. julij 2022 ― Andrej Benedejčič: Rusija in slovanstvo: med velikodržavnostjo in vzajemnostjo Knjiga obravnava paradoks med velikoruskim nacionalizmom in panslavizmom, katerega pooseblja Rusija kot največja in najmočnejša slovanska država. Od pomladi narodov v sredini 19. stoletja se je sentiment v slovanskih državah vedno znova včasih bolj, včasih manj sramežljivo obračal k Rusiji. Po padcu Berlinskega zidu se je […] The post Knjižničarji Knjižnice Trbovlje priporočamo appeared first on Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje.

Predavanje o prvih slovanskih naseljencih pod Pohorjem

Kamra.si, 7. januar 2022 ― V prvem letošnjem predavanju Knjižničnega cikla, ki bo 11. januarja 2022 ob 17. uri v Sodnem stolpu, bo arheolog dr. Andrej Magdič, raziskovalec in konservatorski svetovalec na mariborski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, predstavil arheološke in zgodovinopisne raziskave o poselitvi slovenskega Podravja v zgodnjem srednjem veku. Dotaknil se bo tudi vprašanja politične pripadnosti prvih Slovanov ob naselitvi v naš prostor, pri čemer bo poleg zgodovinskih in arheoloških ugotovitev predstavil še ugotovitve historičnega jezikoslovja.   Vljudno vabljeni!

Milko Bambič (1905-1991): pionir slovenskega stripa v svetu časnikov, revij in knjig

Kamra.si, 16. november 2021 ― V letošnjem letu mineva 30 let od smrti slovenskega tržaškega slikarja, karikaturista, striparja, mladinskega pisatelja, publicista, likovnega kritika in izumitelja Milka Bambiča. Bil je predstavnik generacije slovenske likovne avantgarde med obema vojnama in ena osrednjih osebnosti kulturne zgodovine 20. stoletja na Primorskem. Njegova sposobnost tako likovnega kot tudi besednega izražanja je pripomogla k temu, da se je uveljavil kot vodilni ilustrator slovenskih tiskov v Italiji in kot vodilni likovni kritik med zamejskimi Slovenci. Ilustriral je preko sedemdeset učbenikov in knjig, velja pa tudi za avtorja prvega slovenskega stripa. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je oblikoval reklamni napis za mineralno vodo Radenska (tri srca), ki se kot zaščitni znak blagovne znamke Radenska uporablja še danes. Spominska razstava bo na ogled od 16. novembra do 31. decembra na Einspielerjevi 1 za Bežigradom, v 2. nadstropju. Avtorica razstave je bibliotekarka Simona Pečenik iz MKL-Slovanske knjižnice. Vabljeni k ogledu!

Izšel je deseti letnik revije Ljubljana med nostalgijo in sanjami

Kamra.si, 15. november 2021 ― Spoštovani bralke in bralci domoznanskih zgodb o slovenski prestolnici! Pred vami je deseti letnik Ljubljane med nostalgijo in sanjami, kar pomeni, da se lahko v Slovanski knjižnici pohvalimo z desetletnico izdajanja revije za domoznanske vsebine. Deset ni edina okrogla številka, ki zaznamuje tokratno izdajo: v revijo smo vključili tudi dva prispevka, ki sta bila pripravljena v znamenju obletnic.

12. oktobra 1904 se je na Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici rodila Maksa Samsa, učiteljica in pesnica

Kamra.si, 12. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. oktobra 1904 se je na Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici rodila Maksa Samsa, učiteljica in pesnica. Umrla je 18. marca 1971 na Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici.  Maksa Samsa je bila peti od desetih otrok na veliki kmetiji, z mlinom in žago na reki Reki. Osnovno šolo z osmimi razredi je obiskovala v Trnovem v samostanu. Šolanje je nadaljevala v Ljubljani (dva letnika učiteljišča) in v Tolminu, kjer je leta 1923 diplomirala. Kot učiteljica se je med leti 1923 in 1926 zaposlila v Harijah pri Ilirski Bistrici. Potem je emigrirala v Jugoslavijo, kjer se je najprej zaposlila na Jezerskem nad Kranjem (1927-1928) in kasneje v Rovtah nad Logatcem (1928-1930). Uradno se je zaradi bolehnosti po polšestem letu službovanja vrnila domov (baje je bila zaradi naprednih misli in poučevanja v slovenskem jeziku odpuščena). Med leti 1943 in 1944 je delovala kot učiteljica v partizanski šoli v Vrbovem pri Ilirski Bistrici. Po vrnitvi v domači kraj je Maksa vsakodnevno oprtana z nahrbtnikom odšla med prijatelje v Ilirsko Bistrico, kjer je vsak dan prečkala strugo reke Reke ob mlinu. Pri zadnjem prečkanju Velike vode kot Reko imenujejo domačini je 18. marca 1971 omahnila v strugo in utonila, prav na rojstni dan njenega mladostnega prijatelja pesnika Srecka Kosovela. Pokopana je na domačem pokopališcu v Trnovem. Pesmi je začela pisati že v dijaških letih, ko je spoznala Srečka Kosovela. Njene pesmi so objavljale mnoge revije in časopisi: Ženski svet, Novi rod, Mladika, Zvonček, Naš glas, Ljubljanski zvon, Gruda, Odmevi Slovanskega sveta, Jutro in drugi. Njena prva samostojna zbirka Nekaj pesmi je izšla v Trstu leta 1934. Naslednja Bleščeče prevare je izšla leta 1966 v Ilirski Bistrici in njena dopolnjena izdaja leta 1983.Glavna tema njenih pesmi so nesreča, trpljenje, smrt, posmrtno življenje in ljubezen. Njena poezija je ženska lirika. Leta 1985 se je Matična knižnica v Ilirski Bistrici po njej poimenovala v Knjižnico Makse Samsa. Ob otvorit

Ljubljana v gibljivih slikah: podoba prestolnice na filmskem platnu: prof. dr. Peter Stanković

Kamra.si, 8. oktober 2021 ― V letošnjem ciklu domoznanskih večerov bomo posebno pozornost posvetili podobi Ljubljane na filmskem platnu. Domoznanski večer bomo priredili v torek, 12. 10. 2021, ob 19. uri v dvorani Slovanske knjižnice in Knjižnice Bežigrad na Einspielerjevi 1.  Ljubljana je ena najbolj pogostih slovenskih filmskih lokacij. Sem je bila med drugim postavljena cela vrsta domačih filmskih klasik in uspešnic. Predavatelj, kulturolog prof. dr. Peter Stanković s Fakultete za družbene vede, bo predstavil najpomembnejše prikaze Ljubljane v slovenskem filmu, pri čemer bo zagovarjal tezo, da je slovenska prestolnica v domači kinematografiji sicer prikazana na zelo različne načine, ki pa niso povsem poljubni. Največ filmom je namreč skupno nelagodje ob hitri modernizaciji mesta - če že ne v mestu nasploh. To nelagodje se kaže zlasti na dva povezana načina: v filmih, kjer označevalcev modernizacije ni videti, je Ljubljana prikazana kot prijetno in lepo mesto, v filmih, kjer pa so takšni označevalci razvoja prisotni, je Ljubljana prikazana kot nevrotična in odtujena lokacija. Takšne prikaze je mogoče povezati z razmeroma nizkim statusom, ki ga ima v slovenski kulturi urbanost, čeprav je res, da se prikazi v zadnjem času tudi spreminjajo.Pred predavanjem si bo mogoče ogledati dokumentarne posnetke o filmu Vesna (1953), ki smo jih pridobili v arhivu in dokumentaciji RTV Slovenija. Obisk prireditev v knjižnici je mogoč ob upoštevanju PCT pogojev. Prijave na tel. št. 01 308 56 00 ali na e-naslovu Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. document.getElementById('cloakfa375d07c9d79a932ab125445215d53f').innerHTML = ''; var prefix = 'ma' + 'il' + 'to'; var path = 'hr' + 'ef' + '='; var addyfa375d07c9d79a932ab125445215d53f = 'slovanska' + '@'; addyfa375d07c9d79a932ab125445215d53f = addyfa375d07c9d79a932ab125445215d53f + 'mklj' + '.' + 'si'; var addy_textfa375d07c9d79a932ab125445215d53f = 'slovanska' + '@' + 'mklj' + '.' + 'si';document.getElem

Razstava »Sprehodi po ljubljanskem Posavju« v MKL-Slovanski knjižnici

Kamra.si, 31. avgust 2021 ― Spoštovani obiskovalke in obiskovalci enot Mestne knjižnice Ljubljana, pozdravljeni vsi, ki vas zanima ljubljanska zgodovina. V Slovanski knjižnici bo od 1. 9. do 15. 10. 2021 v preddverju knjižnične zgradbe na Einspielerjevi 1 na ogled domoznanska razstava o razvoju Stožic, Ježice in Črnuč, ki predstavljajo del Ljubljanskega Posavja.  Razstavo so pripravili bibliotekarji Tjaša Bezenšek, mag. Gašper Hudolin in Tomaž Miško.  V kolikor bodo javnozdravstvene razmere še dopuščale izvedbo slovesnega odprtja razstave, bomo to organizirali v četrtek, 9. 9. 2021, ob 18. uri. Udeleženci prireditve bodo morali izpolnjevati pogoj PCT (preboleli, cepljeni ali testirani). 
še novic