1971 Rakov Škocjan – Družinski izlet

Stare slike (Cerknica), 10. maj ― Rakov Škocjan je že dolgo priljubljen cilj ljubiteljev narave. Na pobudo velikih naravovarstvenikov: geografa Pavla Kunaverja in botaničarke Angele Piskernik je bil leta 1949 zaščiten kot »prirodna znamenitost«. Pavla Kunaverja sem kot tabornik dobro poznal, saj je bil starešina Sivi volk mojega odreda. O Rakovem Škocjanu je pisal tudi fizik Ivan Kuščer. Bil je profesor na Fakulteti za naravoslovje […]

13. januarja 1995 je na Polzeli umrla Meta Rainer, mladinska pesnica in prevajalka.

Kamra.si, 13. januar 2022 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. januarja 1995 je na Polzeli umrla Meta Rainer, mladinska pesnica in prevajalka. Rodila se je 23. februarja 1904 na Ptujski gori.Kmalu po rojstvu se skupaj s starši in bratom preseli v Kranj, nato v Ljubljano, kjer je obiskovala osnovno šolo. Leta 1932 maturira na učiteljišču v Ljubljani in se kmalu zaposli, kot učiteljica na Štajerskem. Med 2. svetovno vojno, leta 1941, jo okupator iz Braslovč odpelje v celjski »Stari pisker«, od koder jo izženejo v Srbijo. Po vojni pol leta preživi s srbskimi otroki – sirotami v Bolgariji, nato se vrne v Braslovče. Vpiše se na Višjo pedagoško šolo v Ljubljani, kjer diplomira leta 1952 iz slovenščine in ruščine. Vse do leta 1962 poučuje na Polzeli in v Žalcu, kjer se kot predmetna učiteljica tudi upokoji.

Kapucinski toti/Toti Stari pisker

Kamra.si, 6. maj 2021 ― 8. maja 2021 mineva 80 let od izida prve številke ilegalnega humorističnega lista Kapucinski toti, ki so ga od maja do junija 1941 na skrivaj izdajali slovenski zaporniki v kapucinskem samostanu v Celju. Kasneje mu je sledil še ilegalni list Toti Stari pisker, ki so ga po vzoru Kapucinskega totega izdajali zaporniki v Starem piskru. Z izdajanjem ilegalnega humorističnega lista so želeli izdajatelji dvigniti moralo zapornikov in z zdravim smislom za humor ohraniti duševno zdravje svojih sotrpinov. V ponedeljek, 10. maja 2021, ob 17.30 bosta z nami na FB strani in Youtube kanalu Osrednje knjižnice Celje odlična predavatelja: dr. Tone Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje, ki bo osvetlil zgodovinske razmere pred okupacijo Celja, ter dr. Alenka Hren Medved, vodja Domoznanskega oddelka v Osrednji knjižnici Celje, ki bo spregovorila o obeh ilegalnih glasilih. Predavanje spremlja tudi panojska razstava dr. Alenke Hren Medved z enakim naslovom, ki si jo lahko ogledate na zelenici ob Kavarni Miško Knjižko od 10. maja naprej. Projekt je nastal ob sodelovanju Osrednje knjižnice Celje in Muzeja novejše zgodovine Celje.

12. novembra 1839 se je v Primožu pri Šentjurju rodil Franc Guzej (var. Guzaj), slovenski kriminalec in junaški izobčenec

Kamra.si, 12. november 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. novembra 1839 se je v Primožu pri Šentjurju rodil Franc Guzej (var. Guzaj), slovenski kriminalec in junaški izobčenec. Umrl je 10. septembra 1880 v Košnici pri Šentjurju.* Franc Guzej (var. Guzaj) se je rodil 12. novembra 1839 v revni kmečki družini v Sv. Primožu pri Šentjurju. Kot edinec je moral v vojsko, kjer si je pridobil znanje orožnika. Nato se je vrnil domov in se zaposlil kot pomožni delavec na Dobrni, na večji kmetiji, ki je imela tudi gostilno. Zaradi podtaknjene tatvine na Dobrni je bil obsojen na 7 let zaporne kazni v celjskem zaporu Stari pisker. Iz zapora je pobegnil in začel ropati trgovce, župnije, graščake. Svoj plen je vedno razdelil med revne. Na begu je bil 5 let. Ustreljen je bil 10. septembra 1880 v Košnici pri Šentjurju.* Brez obreda so ga pokopali izven pokopališča pri cerkvi sv. Ane v Lopaci.

10. septembra 1880 v Košnici pri Šentjurju umrl Franc Guzaj, slovenski kriminalec in junaški izobčenec

Kamra.si, 10. september 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. septembra 1880 v Košnici pri Šentjurju* umrl Franc Guzaj, slovenski kriminalec in junaški izobčenec. Rodil se je 12. novembra 1839 v Primožu pri Šentjurju. Franc Guzaj se je rodil 12. novembra 1839 v revni kmečki družini v Sv. Primožu pri Šentjurju. Kot edinec je moral v vojsko, kjer si je pridobil znanje orožnika. Nato se je vrnil domov in se zaposlil kot pomožni delavec na Dobrni, na večji kmetiji, ki je imela tudi gostilno. Zaradi podtaknjene tatvine na Dobrni je bil obsojen na 7 let zaporne kazni v celjskem zaporu Stari pisker. Iz zapora je pobegnil in začel ropati trgovce, župnije, graščake. Svoj plen je vedno razdelil med revne. Na begu je bil 5 let. Ustreljen je bil 10. septembra 1880 v Košnici pri Šentjurju.* Brez obreda so ga pokopali izven pokopališča pri cerkvi sv. Ane v Lopaci.

Agata Tomažič: Včerajšnji svet

OUTSIDER, 13. maj 2020 ― Na pročelju kakšne stare hiše se pod oluščenim opleskom včasih prikaže sled preteklosti. Star napis, ki vabi k že davno pozabljenemu obrtniku. Nogavičarju ali piskrovezcu, recimo. Par črk je dovolj, da nam pričarajo podobe sveta, kakršen je včasih bil. Včasih je sprožilec veliko mogočnejši kot samo par črk, včasih se preteklost prav zagozdi v sedanjosti… The post Agata Tomažič: Včerajšnji svet appeared first on OUTSIDER.

8. maj 1941 – v celjskem kapucinskem samostanu je izšla 1. št. humorističnega lista Kapucinski toti

Kamra.si, 8. maj 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. maj 1941 – izšla je 1. številka ilegalnega humorističnega lista Kapucinski toti Nemci so v Celju v drugi polovici aprila 1941 začeli v skladu z navodilom državnega vodje SS Heinricha Himmlerja zapirati zavedne Slovence, predvsem izobražence in tiste ljudi, ki so se na Štajerskem naselili po 1914 (zlasti primorski emigranti). Aretiranci iz celjskega področja so skozi manjše zapore v posameznih središčih regije dospeli v Celje, kjer so jih zaprli v mestno kasarno in kasneje v kapucinski samostan in Stari pisker. V samostanu je od 8. maja in 20. junija 1941 izhajal Kapucinski toti in v Celjskem piskru od 1. do 5. junija 1941 Toti Stari pisker. Oba lista dajeta dober vpogled v način življenja jetnikov in v konkretne zgodovinske podatke: številčno stanje zapornikov, datum uvedbe prisilne telovadbe, še posebej pa so zanimivi podatki, po katerih lahko slutimo, da je bila politična diferenciranost vsaj med zaprtimi v kapucinskem samostanu precejšnja. Kapucinski toti so tiskali na opalografu, ki je bil prej last kapucinskega dijaškega konkvita in na katerem so pred vojno gojenci razmnoževali dijaški list Konviktar. Po pričevanju tedanjih zapornikov so pobudo za izdajanje lista dali zaporniki iz Laškega iz kroga dr. Franca Roša in Franja Vilharja.. Izdanih je bilo pet številk, prve štiri številke je uredil Franjo Vilhar, zadnjo pa kapucin Jakob Sem. Vir: Kapucinski toti in Toti Stari pisker, faksimilirana izdaja ob štridesetletnici vstaje in izzida ilegalnih listov celjskih političnih zapornikov, 1981

Prešernovanje na Prešernovi v Celju 2020

Kamra.si, 6. februar 2020 ― Muzej novejše zgodovine Celje vabi na tradicionalno Prešernovanje na Prešernovi v soboto, 8. februarja 2020. Praznični program:9.00 – 17.00 Oživitev Ulice obrtnikov in muzejske lekarne na stalni razstavi Živeti v Celju z muzejskimi prostovoljci in demonstratorji10.00 Hermanova družinska ustvarjalnica / ob razstavi Hermanova galerija: Zemlja, barvit planet / za posameznike in družine10.00 Vodstvo po Spominski sobi Stari pisker11.00 – 12.00 Prešernovanje na Prešernovi – odprti oder (tradicionalno druženje ob prebiranju slovenske poezije)16.00 Vodstvo po občasni razstavi Kulturo ljudstvu! 100 let Kulturnega društva Svoboda Celje9.00 – 15.00 ogled dislocirane enote v Razlagovi ulici 5: Fotoatelje in galerija Pelikan in občasna razstava Fotohiša Pelikan 1899-1919-2019.Brezplačen ogled vseh stalnih in občasnih razstav.Vabljeni, vstop je prost! Vir: https://www.facebook.com/events/198207107994870/

23. februarja 1904 se je na Ptujski gori rodila Meta Rainer, mladinska pesnica in prevajalka

Kamra.si, 23. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. februarja 1904 se je na Ptujski gori rodila Meta Rainer, mladinska pesnica in prevajalka. Umrla je 13. januarja 1995 na Polzeli.Kmalu po rojstvu se skupaj s starši in bratom preseli v Kranj, nato v Ljubljano, kjer je obiskovala osnovno šolo. Leta 1932 maturira na učiteljišču v Ljubljani in se kmalu zaposli, kot učiteljica na Štajerskem. Med 2. svetovno vojno, leta 1941, jo okupator iz Braslovč odpelje v celjski »Stari pisker«, od koder jo izženejo v Srbijo. Po vojni pol leta preživi s srbskimi otroki – sirotami v Bolgariji, nato se vrne v Braslovče. Vpiše se na Višjo pedagoško šolo v Ljubljani, kjer diplomira leta 1952 iz slovenščine in ruščine. Vse do leta 1962 poučuje na Polzeli in v Žalcu, kjer se kot predmetna učiteljica tudi upokoji.

Večerovo nagrado za igralske dosežke v sezoni 2016/17 prejme MINCA LORENCI

SLG Celje, 29. september 2017 ― Večerovo nagrado za igralske dosežke v sezoni 2016/17 za vloge Maude Gutman v uprizoritvi Meglica, Pestrne v uprizoritvi Romeo in Julija in Interniranca v uprizoritvi Nebeški odred prejme Minca Lorenci. Iz utemeljitve Minca Lorenci v predstavi Stephena Sachsa Meglica svojo vlogo brezposelne natakarice Maude Gutman od začetka do konca igra z neverjetno energijo; njena začetna ironično prostodušna drža do umetnosti in umetniških korifej se ne zlije s svetom brezbrižnosti in banalnosti, temveč razodene bistvo človeškega napuha in pohlepa. Iz igralke ob dovršeni in premišljeni nonšalantnosti privre na dan še pristen humor; predvsem pa igralka na prefinjen način razkriva svoje izkušnje in intimne svetove, ki jih ne razlaga zgolj z besedami, ampak tudi z obrazno mimiko in telesnim gibom. Čez kopreno svoje prostodušnosti in preprostosti igralka napne še opno premišljene komično psihološke prepričljivosti. In prav to daje predstavi Meglica poseben ton: igra Mince Lorenci ni ne banalna ne dolgočasna, ampak – kot trdi ena od časopisnih kritik – polnokrvna in zmagovalna. Tudi v vlogah Pestrne v Shakespearovi igri Romeo in Julija ter Interniranca v predstavi Đorđeta Lebovića in Aleksandra Obrenovića Nebeški odred Minca Lorenci nadaljuje s svojo izostreno in magično igralsko prezenco. Pestrno igra z dokaj hladno strogim pridihom, a se njena prvotna ležernost kmalu spremeni v prijazno in tankočutno osebo. Povsem drugačna je v vlogi Interniranca. Le malokdo opazi njeno popolno predanost epizodni vlogi. Minca Lorenci s hojo po tekočem traku v slogu neme pričevalke ne prikaže zgolj žrtve pobojev v celjskem Starem piskru, Srebrenici in Siriji, ampak z vso igralsko vehemenco poudarja nesmiselnost vojn in nesrečnih pobojev. Vlogo zgodovinske pričevalke nadgradi še s stvarno in nesentimentalno igro. V prvih dveh pričevanjih (Stari pisker in Srebrenica) je ozvočena, saj gre za minule grozljive dogodke, v zadnjem nastopu se pred občinstvom razzvoči in prebere pismo, ki ga

VEČEROVO NAGRADO ZA IGRALSKE DOSEŽKE V SEZONI 2016/17 PREJME MINCA LORENCI

SLG Celje, 29. september 2017 ― Večerovo nagrado za igralske dosežke v sezoni 2016/17 za vloge Maude Gutman v uprizoritvi Meglica, Pestrne v uprizoritvi Romeo in Julija in Interniranca v uprizoritvi Nebeški odred prejme Minca Lorenci. Iz utemeljitve Minca Lorenci v predstavi Stephena Sachsa Meglica svojo vlogo brezposelne natakarice Maude Gutman od začetka do konca igra z neverjetno energijo; njena začetna ironično prostodušna drža do umetnosti in umetniških korifej se ne zlije s svetom brezbrižnosti in banalnosti, temveč razodene bistvo človeškega napuha in pohlepa. Iz igralke ob dovršeni in premišljeni nonšalantnosti privre na dan še pristen humor; predvsem pa igralka na prefinjen način razkriva svoje izkušnje in intimne svetove, ki jih ne razlaga zgolj z besedami, ampak tudi z obrazno mimiko in telesnim gibom. Čez kopreno svoje prostodušnosti in preprostosti igralka napne še opno premišljene komično psihološke prepričljivosti. In prav to daje predstavi Meglica poseben ton: igra Mince Lorenci ni ne banalna ne dolgočasna, ampak – kot trdi ena od časopisnih kritik – polnokrvna in zmagovalna. Tudi v vlogah Pestrne v Shakespearovi igri Romeo in Julija ter Interniranca v predstavi Đorđeta Lebovića in Aleksandra Obrenovića Nebeški odred Minca Lorenci nadaljuje s svojo izostreno in magično igralsko prezenco. Pestrno igra z dokaj hladno strogim pridihom, a se njena prvotna ležernost kmalu spremeni v prijazno in tankočutno osebo. Povsem drugačna je v vlogi Interniranca. Le malokdo opazi njeno popolno predanost epizodni vlogi. Minca Lorenci s hojo po tekočem traku v slogu neme pričevalke ne prikaže zgolj žrtve pobojev v celjskem Starem piskru, Srebrenici in Siriji, ampak z vso igralsko vehemenco poudarja nesmiselnost vojn in nesrečnih pobojev. Vlogo zgodovinske pričevalke nadgradi še s stvarno in nesentimentalno igro. V prvih dveh pričevanjih (Stari pisker in Srebrenica) je ozvočena, saj gre za minule grozljive dogodke, v zadnjem nastopu se pred občinstvom razzvoči in prebere pismo, ki

Novice

zadetki za Stari pisker

1971 Rakov Škocjan – Družinski izlet

Ni enostavno, to življenje!

V Celju izvedli spominske komemoracije ob dnevu mrtvih