Radio Študent,
25. maj 2014
― OBRATI V SODOBNI KURATORSKI PRAKSI Že kratek prelet diskurzivne krajine 20. stoletja nas opomni, da je ta zaznamovana z obrati. Nasilni in hitri, počasni in spregledani, filozofski ali lingvistični; ne glede na to, kakšni so, jih je minulo stoletje polno. Obrat se zato kaže kot retorična figura, ki s svojim pomenskim naborom na videz uspešno povzema konceptualno in družbeno gibanje 20. stoletja. Kuratorske prakse pri tem niso izvzete. Ob prehodu v devetdeseta so jih zaznamovale spremembe, ki jih teoretiki označujejo z izrazom izobraževalni obrat. Vzporedno z vedno bolj prevladujočim pojavom mednarodnih razstav so se začele pojavljati različne izobraževalne platforme, ki dopolnjujejo in hkrati izzivajo do zdaj že ustaljeno paradigmo razstavnega prostora. Kuriranje kot objektno naravnana dejavnost se je s tem razširilo in spremenilo, z njim pa tudi kritični potencial umetnosti. Med vodilnimi teoretiki, ki se spopadajo s pojavom izobraževalnega obrata, je predavatelj, kustos in umetnik Pa