Filmski kotiček, 20. januar 2016 ― Januar je tradicionalno rezerviran za Sundance, največji in najpomembnejši festival neodvisnega filma. Od 21. do 31. januarja bodo v Park Cityju iskali nove talentirane avtorje in filme, ki bodo nadomestili The Diary of a Teenage Girl, Me and Earl and the Dying Girl, Dope, Jamesa Whita in ostale krasne filme, ki nam jih je serviral lanski Sundance. Tudi letos v osrednji  tekmovalni sekciji US Dramatic najdemo veliko zanimivih naslovov in med 16-imi filmi se gotovo skriva kakšen izmed vrhuncev letošnjega leta.  V tem prvem prispevku bom na kratko predstavil vseh 16 igranih filmov in pregled najzanimivejših filmov zbranih v dokumentarnem sklopu U.S. Documentaries. Izjemno kvaliteten dokumentarni program vsako leto navrže kar nekaj odmevnih filmov in najbrž se tudi med letošnjo bero filmov skrivajo novi The Wolfpack, Cartel Land, Meru… US DRAMATIC As you are Režija: Miles Joris-Peyrafitte Igrajo: Owen Campbell, Charlie Heaton, Amandla Stenberg Policijska preiskava je uvod v zgodbo postavljeno na začetek 90-ih, ki govori o treh najstniških prijateljih:  Jacku, Marku in Sarah. Film iz več alternativnih perspektiv rekonstruira ključne dogodke iz preteklosti in tako sestavlja celovito sliko razmerij in okoliščin, v katerih se je njihova zgodba tragično razpletla. Christine Režija: Antonio Campos Igrajo: Rebecca Hall, Michael C. Hall, Maria Dizzia, Tracy Letts, J. Smith-Cameron Pripoved postavljena v 70-ta leta govori o 29-letni Christine (Rebecca Hall), ambiciozni televizijski novinarki, ki se v neizprosne, izrazito tekmovalnem moškem svetu poskuša izboriti za svoje mesto pred kamerami. Equity Režija: Meera Menon Igrajo: Anna Gunn, James Purefoy, Sarah Megan Thomas V filmskih zgodbah o dogajanju na finančnih trgih, borznih špekulacijah in podobnih »Wall Street« izdelkih so nosilne vloge skoraj izključno rezervirane za moške. Drugi celovečerec ameriške režiserke Meere Menon je prvi film, ki na ta teritorij pošilja žensko prot

Radio Študent, 1. december 2015 ― Ta dan so v Ljubljani prižgali praznične luči! Do Skladovnice JSKD na Beethovnovi se je bilo treba prerivati. Na glavnih ljubljanskih punktih rama ob rami, čaša ob čaši in lučka pri lučki, v mali - kmalu zatohli - dvorani pa nekaj takih, ki so jih za vse te praznične radosti bôleli lulčki. Na začetku le kakih deset. Podoba šteje več kot tisoč besed. Večina gledalcev, ki ima očitno Deleuzovi filmski knjigi Podoba-gibanje in Podoba-časa v malem prstu, se otvoritvenega predavanja Festivala neodvisnega filma ni udeležila. Škoda. Le slaba deseterica nas je tako prisluhnila Ivanu Obrenovu in njegovi Etiki alternative. Predavatelja je organizator Žiga Čamernik, ki smo ga kasneje videli igrati še v vsaj treh filmih tekmovalnega programa, predstavil kot veliko avtoriteto ex-jugoslovanskega alternativnega filma. Kot človeka z veliko integriteto, ki ni v življenju nikoli sklepal kompromisov. Kot živo ekskluzivo, katere filmov se ne da nikjer dol pretočit, mi ga je predstavil že urednik. Samo 16 milimetrski trak. Za začetek je Obrenov, alter par excellence, v skladu z izjavo, da je ustvarjanje filmov neke vrste molitev, filmsko platno označil za »beli oltar«. Potem ko je mimogrede ošvrknil vse replikante, klone klonov, plagiatorsko Bitko na Neretvi, Tita – »Nemoj, da drhtiš, zver je mrtva.« - in selektorje festivalov označil za plačance, je operaterja poprosil, naj zavrti njegov Movie 68, občinstvo pa poprosil za malo potrpljenja. Sledilo je dobrih deset minut plesa bežnih črnih pack na beli podlagi s spremljavo glasbe Arnolda Schönberga, Jana Garbareka in Johna Lennona, solo, ni šlo za album motiviki filma primerne barve. Ob tem je bilo moč razmišljati o vsem mogočem. Aličin beli zajec. Mallarméjev Mimik. Melvillov beli kit, Moby Dick ... Zdaj zdaj bo odzoomal pa bo platno prekrižal Malevič? Se z očmi zaletavamo v rit polarnega medveda? Deda leta '68 najbrž še ni skrbela podnebna sprememba? Malo nam je šlo že v nos, celo mesto nazdravlja, mi kmetavzi pa v kinu:

Filmski kotiček, 26. oktober 2015 ― November je za vse filmoljube na sonči strani Alp že tradicionalno najbolj zanimiv, z obilico odličnih filmov zapolnjen mesec, v katerem na velikih platnih v Ljubljani in Mariboru lahko ujamemo številne vrhunce tekoče letine. Razlog je seveda Liffe, ki bo med 11. in 22. novembrom od tistih, ki želijo ujeti čim več zanimivih naslovov, zahteval kar nekaj planiranja in prilagajanja. 26. sezono festivala bo odprl Družinski film, drugi celovečerec našega Olma Omerzuja, ki živi in ustvarja na Češkem. Omerzu je po dobro sprejetem prvencu Mlada noč  in triletnem premoru znova v igri za glavno festivalsko nagrado vodomec, saj je njegov film uvrščen v glavno tekmovalno sekcijo Perspektive. Sekcija Posvečeno prinaša ustvarjalni opus ameriškega neodvisnega režiserja Hala Hartleyja (z izjemo njegovega najnovejšega filma Ned Rifle, ki je uvrščen v sekcijo Kralji in kraljice), s sekcijo Retro pa bo Liffe obeležil 100 obletnico Technicolorja in ponudil vpogled v evolucijo barvnih podob na velikih platnih. Tudi letos bom v dveh zapisih izpostavil najzanimivejše naslove  v posameznih sekcijah, med samim festivalom in v dneh po njem, pa lahko pričakujete še konkretne zapise posvečene posameznim naslovom. Danes bom pod drobnogled vzel tekmovalni del programa in sekcijo Kralji in kraljice, ki nam prinaša dela prepoznavnih in nagrajevanih avtorjev. -Perspektive- Tekmovalni del sporeda bo odprl že omenjeni Družinski film, v katerem Omerzu raziskuje spremembe v družinski dinamiki, ko najstniški člani družine po nepričakovanem dogodku ostanejo brez starševskega nadzora. James White, celovečerni prvenec ameriškega producenta in režiserja Josha Monda in eden izmed odmevnejših naslovov letošnjega festivala Sundance, prinaša coming-of-age zgodbo mladega Newyorčana, ki se po družinski tragediji mora soočiti z realnostjo, spremeniti svoje nepremišljeno, samodestruktivno obnašanje in dokončno odrasti. Mustang je na več festivalih nagrajeni prvenec turške režiserke Deniz Gamze E