Radio Študent, 8. junij 2016 ― ''Čas je denar'' ali nekaj podobnega, naj bi govoril že antični filozof Antifon, ampak ali ste se kdaj vprašali, koliko časa porabite, da zaslužite en evro? Koliko časa za en evro dela poslanec in koliko časa prosi brezdomec? Namesto nas se je podobna vprašanja vprašal liverpoolski umetnik Oliver Walker, ki je temu posvetil svojo novo instalacijo. Ta nosi preprosti naslov En evro in bo danes ob osmi uri otvoritev doživela v Projektnem prostoru Aksioma. Walker skozi šestkanalno postavitev šest različnih oseb prikaže pri delu, pri tem pa filmi trajajo tako dolgo, kot dotična oseba potrebuje, da zasluži en evro. Dolžina filmov je tako ob današnji stopnji globalne neenakosti seveda zelo različna in variira od sekunde do dobre ure, kar je že samo po sebi zgovorno, več o tem pa Oliver Walker: Izjava Walker je sicer diplomiral iz likovne umetnosti in se izraža skozi različne umetnostne zvrsti, tokrat, pa se ravno v izbiri tehnike predstavitve tematike skriva tudi močan učinek. Pri videu je namreč časovna lestvica vpeta že v sam medij: Izjava   Walker torej skozi uporabo videa v svoj družbeni komentar uvaja element časa, kar na povsem drug način dela še en, danes za nas relevanten avtor. Richard Linklater, sloviti ameriški indie režiser in lovilec vsakdanjega, ravno v tem obdobju gledalce in kritike navdušuje s svojo novo dozo retro-sociologije, imenovano Ta nora 80a. Premiera filma o zabavnem dogajanju v nekem teksaškem kampusu bo danes ob 21:30 otvorila tudi Kinodvorovo poletno dvorišče in bo najbrž eden izmed filmskih dogodkov leta pri nas.   ''V življenju je pomembno, da pustimo letom, da nas nosijo s sabo'' je nekoč zapisal že Federico Garcia Lorca, ob tem pa naj danes opozorimo še na en dogodek. V Slovenskem mladinskem gledališču bo ob 20. uri namreč premiero doživela predstava Hiša Bernarde Albe. Istoimenska Lorcova drama tehta zakone družbe in morale ter govori o zaprtosti družbe na španskem podeželju, v izvedbi študentov AGRFT-ja pa bo got

Radio Študent, 24. februar 2016 ― Današnje novice bodo resne in kvalitetne, na trenutke pa kar malce temačne, brez posebnega duhovičenja in brez slepomišenja. Kultura ni hec, vsaj ne, ko se dogaja kaj zanimivega, kot na primer tokrat. V projektnem prostoru Aksioma bomo lahko danes preko zelo specifičnih artefaktov pokukali na temno stran interneta. !Mediengruppe Bitnik nam tam pripravlja razstavni projekt, neke vrste online-offline performans, ki bo premiero doživel danes ob 19. uri in bo trajal pet tednov ter ob tem zapolnil pet vitrin. Posebni robot v tem procesu naključno naroči predmete na Darknet verziji Ebaya in jih potem neposredno pošlje v razstavni prostor. Več o tem pa sta nam povedala človeka, ki se na to dejansko spoznata, snovalca razstave, med Londonom in Zürichom razpeta Carmen Weisskopf in Domagoj Smoljo. Torej, o tem, kaj sploh je Darknet, Domagoj Smoljo: Izjava Darkneta se v širši javnosti še vedno drži neka stigma nevarnosti, neobljudenosti in splošne neprijetnosti, a nam je Carmen Weisskopf to stigmo zrelativizirala: Izjava Seveda pa nas je ob vsem tem govoru o neoprijemljivih in skoraj nedosegljivih temačnih kotičkih interneta zanimalo, kaj točno bo sploh videno na razstavi v Aksiomi. Izjava Pri razstavi in projektu nasploh lahko najdemo tudi širšo poanto, predvsem o smislu opozarjanja na vsesplošni nadzor, ki smo mu izpostavljeni, in na vsebine, ki Darknet in njegove trgovine razlikujejo od navadnega interneta in navadnih potrošniških artiklov. Oziroma, kot ugotavlja Weisskopfova, jih niti ne: Izjava   V Cankarjevem domu pa je ob 11. uri potekala novinarska konferenca pred 18. začetkom Festivala dokumentarnega filma, ki se bo odvijal med 9. in 17. marcem. Poleg petih problematik kršenja človekovih pravic naslavljajočih filmov tekmovalnega sklopa bodo na ogled še mnogi novi bolj ali manj družbeno-kritični izdelki nekaterih največjih sodobnih dokumentaristov. V pestri selekciji lahko torej vsak filmski navdušenec najde kakšno sebi privlačno vsebino,

Radio Študent, 25. november 2015 ― Umetniški kolektiv BridA: Tom Kerševan, Sendi Mango in Jurij Pavlica v projektnem prostoru Aksiome predstavljajo umetniško inštalacijo Razmeščena komunikacija (SpreadKOM). Otvoritev bo danes ob 19. uri, ogled bo možen do 12. decembra. Govori Sendi Mango. Izjava Umestitev tehnologije v naravo, kot nam inštalacijo kažejo njeni ustvarjalci, bo spremenila človeka v homo ludens, človeka igralca, ki prevzame pozabljeno vlogo človeka v naravi, ne kot njenega gospodarja, temmveč tovariša. Hierarhično stopnjevanje dominance človek -> tehnologija -> narava nadomesti organična izravnava sintagmatskega vzajenega odnosa fizičnega in človekovega sveta. Človek v naravi komunicira s sintetičnem. Več Jurij Pavlica. Izjava Telegrafija radijskih signalov, sistem razvade GPS-a, se umakne zvočnem, ušesnemu sprejemanju informacij o okolju. Inštalacija SpreadKOM pokaže, ironično, da je za vrnitev v pozabljeno umišlanje sveta preko čutov potrebna eksplikacija s tehnologijo, ki pade na raven simulakra naravno posredujočih virov orientacije. V inštalaciji nismo pasivni spremljevalci okolja, ne poslušamo okolja, temveč z imitacijo ptičjega žvižga komuniciramo z naravo posnemajočimi napravami; kot pojasnjuje Tom Kerševan. Izjava Postanemo homo faber, vendar z žrtvijo narave, ki se spremeni iz smotra človekovega obvladovanja, v inštalacijo, ki absorbirano naravo pretvori v sredstvo navigacije. Sestavljeno je kompleksno omrežje, v katerem človekova negotova orientacija ne poteka več v neznanem svetu. Pokaže se nam poseben, alternativni sistem komunikacije, bolj naraven kot GPS, a bolj tehnološki kot samostojno pohajkovanje po neznanem.     Danes pa se je začel tudi tradicionalni knjižni sejem v Cankarjevem domu. Letos se fokusira na Francijo, v sklopu katere bodo gostili tudi znana imena iz francoske literarno-filozofskega sveta. Vsak dan se bo torej odvilo eno predavanj, prvi izmed govorcev pa bo danes Pascal Bruckner, jutri Jacques Rancière in v sredo Frédéric Bei