Radio Študent, 16. marec 2016 ― Loop. Verjetno skoraj ni lepše tehnološke oznake za stanje današnje kulture, pa tudi družbe in predvsem politike nasploh. Samonanašanje in skakanje na mestu, ki včasih celo po kakem slučaju skoči na stran. Nekateri v tem vidijo nekakšen apokaliptično postmodernističen konec zgodovine, drugi princip, po katerem je že od nekdaj tako bilo, le da je zdaj to malo drugače, malo bolj na površini, kot se lepo reče. Loopi torej, ki se potem lepijo eden na drugega in ustvarjajo še večji megaloop. Itn. Kar je spet oznaka za loop. Loopi torej, ki so lahko lepi, lahko pa tudi ne. Lepi Loopi je naslov razstave, ki se drevi ob 19.30 odpira v centru sodobne fotografije Photon v Ljubljani, jutri pa še v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki. Pravzaprav gre za dve identični postavitvi del mladega vizualnega umetnika Jureta Kastelica, rojenega Novomeščana in trenutno Londončana, umetniškega vodje festivala Fotopub v Novem mestu in diplomanta na oddelku za fotografijo na Univerzi v Brightonu. Kot pa se za identiteto spodobi, ta ne more obstajati brez razlike, predvsem notranje. Tako Lepi Loopi označujejo dve identični postavitvi s to edino razliko, da ima vsaka postavitev svoj ekskluziven kos. Toda - zakaj naslov Lepi Loopi? Kastelic odgovarja, da preprosto izhaja iz tehnologije in orodij, ki jih je uporabljal pri razstavljenih delih. Izjava V spremni besedi k razstavi pravijo, da se Kastelic z možnostmi sodobnih komunikacijskih sredstev v interakciji z uporabniki "posledično nanaša na ambivalentnost podobe (fotografije), manipuliranje (medijskih) vsebin ter vpliv mnoštva informacij na posameznika". Kot pa pravi Kastelic, metode loopanja ne uporablja kot zavestnega odziva na vsesplošen loop medijskih vsebin in tokov. Izjava Toda ne pozabimo, česar nas je modro naučil Marshall McLuhan: kaj zmore družba in kaj zmore človek ter kako družba in človek živita, ne bomo nikoli razumeli, ne da bi razumeli, kakšno tehnologijo uporabljamo in predvsem kako ta tehnolo