Radio Študent, 30. junij 2017 ― Festivalski junij se po živahnih 29-ih dnevih končuje ležerno in umirjeno. Odvil se bo v luči literature in iskanja distance do lastne tradicije, ki so ga verjetno sposobni le tuji obiskovalci naše dežele.  Tako inštitut za neprofitno komunikacijo Divja misel in založba Beletrina ob 18:00 v parku Zvezda organizirata predstavitev zbirke 38 bistroumnih in humornih zapisov o Sloveniji naslovljene Slovenology, ki je nastala izpod peresa priznanega ameriškega pisatelja Noaha Charneyja. Doktor Noah Charney je ameriški pisatelj, predavatelj in umetnostni zgodovinar, ki je doktoriral iz arhitekture Jožeta Plečnika. Po bivanju v številnih evropskih mestih, se je z družino ustalil v Kamniku. Njegova knjiga Slovenology riše kulturne, družbene in politične aspekte naše države skozi pogled tujejezičnega avtorja. Med zgodbami lahko najdemo zapise o kulinaričnih dobrotah, tujcem nenavadnih vaških običajih, slovenskih filmskih junakih in zenu gobarjenja. O tem kakšna se mu zdi naša država, smo povprašali avtorja knjige Noaha Charneya. *Izjava V soboto pa se bo otvorilo kulturno dogajanje v na novo postavljeni platformi v Modrem kotu, ki je oder, ki to ni, čeprav tako izgleda. Gre za nov prostor, ki omogoča predstavitev neodvisne slovenske kulturne scene. Oder je namenjen vsem, ki jih zanima kultura in se z njo tudi ukvarjajo, hkrati pa pobudniki opozarjajo, da to ni prostor za izčrpavanje, ampak je namenjen uporabi v mejah in kontekstih, ki jih Novi oder dopušča.  V soboto ob 15:00 bodo tako svoje delovanje začeli s scenografskimi delavnicami, sledila bo večerja, nato pa prireditev Splavimo kot. Vseskozi pa bodo obiskovalci lahko uživali tudi v performansih in dobri glasbi.  V upanju na uspešno odraščanje v slovenskem kulturnem prostoru, bo Novi oder odprt za javne vaje, pol-izdelane nastope, goste, zametke idej, že izvedene predstave, nostalgične ponoviteve, improvizacije s potencialom in še in še. Kulturne novice je za vas pripravil Benjamin Zajc.

Radio Študent, 15. maj 2017 ― V kulturnih novičkah nadaljujemo z zbiranjem podatkov o pomembnejših dogodkih na današnji dan. Tudi tokrat imamo srečo. Na današnji dan leta 1940 sta namreč Dick in Mac McDonald v Kaliforniji odprla prvo restavracijo McDonald’s. Z delovanjem omenjene restavracije je povezano tudi rojstvo koncepta »fast food«.   Veliko manj odmeven je podatek, da danes praznujemo mednarodni dan lirike. Na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU so se odločili, da ga zaznamujejo s pesniško-znanstvenim srečanjem Poezija kot pesnikovo življenje. Na njem so vidnejši predavatelji slovenskih univerz razmišljali o poetikah pomembnejših slovenskih in svetovnih pesnikov. Posebne pozornosti so bile deležne Prešernove Poezije, saj letos poteka 170 let od njihovega izida. O njih so na srečanju spregovorili dr. Janko Kos, dr. Igor Grdina in dr. Neža Zajc.   Prazniku lirike se danes posvečajo tudi na Oddelku za germanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, vendar precej bolj osredotočeno: referati, s katerimi so nastopili predavatelji in predavateljice, so posvečeni ustvarjalnosti avstrijskega pisatelja Franza Stefa Griebla  alias Franzobla, ki letos praznuje 50 let. S Filozofske fakultete se bo zvečer javno praznovanje preselilo v Trubarjevo hišo literature, kjer bo Franzobel predstavil svoj zadnji roman Das Floss der Medusa - Splav Meduze.   Sedaj pa še k dogodkom s področja vizualne kulture. V Trubarjevi hiši literature bo potekalo odprtje fotografske razstave Uroša Abrama Torzo. Fotografije so nastale med dokumentiranjem istoimenske magistrske predstave Klemna Janežiča, v kateri je priljubljeni igralec izvajal ples buto. Za predstavo je dobil magistrsko Prešernovo nagrado. Vprašali smo ga, od kod pravzaprav izvira njegovo zanimanje za ta ples? *Izjava Laik o značilnostih plesa buto prek internetnih virov lahko izve, da omenjen ples združuje groteskno okolje, tabu teme itd. Kaj od tega bomo lahko videli na slikah s tvoje predstave? Je potekala na kakšnem grotesknem k

Radio Študent, 11. maj 2017 ― Na današnji turoben dan se bo v Ljubljani odvilo več dogodkov, ki svoje fokuse usmerjajo v mlade in nadobudne umetnike. Tako se bo v gledališču Glej ob 17h začela zaključna predstavitev umetniških del v sklopu projekta Generacija generacij, ki se je v partnerskih državah Nizozemski, Franciji, Angliji, Bosni in Nemčiji odvijal od leta 2015 naprej. Do vključno sobote bo Glej kot voditelj projekta predstavil avtorske predstave, ki so jih ustvarili mladi, vključeni v dogajanje.   Nekaj več o celotnem projektu nam je povedal eden izmed umetniških svetnikov gledališča Glej, Jure Novak. *Izjava Festival se bo zaključil v nedeljo z avtorsko koprodukcijo Gotofi so! / Get those MOTHERF^%*$#RS upstairs!. Med festivalom bodo potekale še okrogle mize in izobraževanja, izšla pa bo tudi monografija o projektu, ki se osredotoča na metodologijo dela z mladimi. Sogovornik nam je zaupal tudi, kaj s festivalom želijo sporočiti širši javnosti.   *Izjava V TAM-TAM-ovi ulični galeriji pa se v ciklu Pazi! Sveža grafika s serijo fotografij Heaven is a place on Earth predstavlja Tadej Vaukman. Dokumentarne fotografije so nastale med obiski dedka in babice, katerih hiša ga navdušuje z vsakdanjimi stvarmi, kot sta majhna dnevna soba in potrdilo o opravljenem smučarskem izpitu. Čeprav fotografije delujejo nepovezano, pa odpirajo nostalgične spomine na otroštvo in druženje z družino. Ob 19. uri in 15 minut lahko v ljubljanskem Francoskem inštitutu prisluhnete pripovedovalcu pravljic Thomasu Bavarju Midrezu, ki pravljice išče v mitih, zgodovini in na ulicah. Kot pravi sam, ima najrajši srednjeveške fabule, s katerimi pa potem potuje iščoč ljudi, ki bi mu prisluhnili. Kulturne novice je za vas pripravil Benjamin Zajc.

Radio Študent, 20. marec 2017 ― Pozdravljeni v prvih kulturnih novičkah letošnje pomladi. Posvečene bodo mednarodnemu dnevu frankofonije, ki ga po svetu obeležujejo na današnji dan. Dan frankofonije pomeni, da si države, ki jim je skupen francoski jezik, izkažejo pripravljenost za skupno sodelovanje, solidarnost in prizadevanje za medkulturni dialog. Gre za vrednote, ki jih zagovarja 84 držav članic Mednarodne organizacije za frankofonijo.   Od leta 1999 ima Slovenija v organizaciji status opazovalke, vsako leto pa dan frankofonije praznuje tako, da gosti Festival frankofonega filma, ki bo letos potekal že šestič. Pogovarjali smo se s Patricijo Košir, sodelavko Francoskega inštituta v Ljubljani.   Teden frankofonega filma je pravzaprav del širšega sklopa prireditev, organiziranih v sklopu Meseca frankofonije. V LeClercu se recimo danes zaključuje teden francoskih jedi. Kakšni dogodki nas še čakajo? *Izjava Letos praznuje Francoski inštitut petdesetletnico delovanja v Sloveniji, o čemer so posneli tudi kratki film z znanstveniki in kulturnimi delavci, ki sodelujejo s francoskim govornim področjem. Kakšna sodelovanja se nam obetajo v prihodnje? *Izjava Med letoma 1926 in 1927 je na pariški Sorboni študiral tudi slovenski pisatelj Vladimir Bartol. Danes bo v Stolpu Škrlovec v Kranju slovesna premiera predstave Alamut, ki jo je po romaneskni predlogi dramatiziral Dušan Jovanović.   Od vizualne kulture pa h glasbi in besedi. V Trubarjevi hiši literature z njima organizirajo zmenek, vendar ne na slepo: na njem bosta glavna akterja etnomuzikolog Jane Weber in kantavtor Matej Kranjc, ki se bosta ukvarjala z zgodovino popularne glasbe in pomenom tradicije péte poezije.   Kulturne novice je spisala Zala.      

Radio Študent, 16. marec 2017 ― V današnjih Kulturnih novicah se bomo spopadali s silami podzemnega nasilja. V dvorani Živka Skvotca se bo v okviru Inštituta za delavske študije dogodilo predavanje Matije Jana z naslovom Topologija nasilja. Enfant terrible [onfan teribl] ali teroretik slovenske morale in moralistov bo ob 19-ih pričel govoriti o razmerjih sil med produktivnim nasiljem, ki vzpostavlja red, civilizacijo, in neproduktivnim nasiljem, ki omogoča teorijo in to, čemur pravi “produktivna topologija”. O njegovi teoretski produkciji smo povprašali kar avtorja samega. Najprej nas je zanimalo, od kod ideja povezave nasilja s topologijo? Topologija je namreč v prvi vrsti matematična disciplina, ki se ukvarja s prostorom. Ali je red kot tak tisti, ki povezuje nasilje in topologijo? Govori Matija Jan: Izjava. Kakšno vlogo ima pri tem neproduktivno nasilje? Izjava. Boj sil je koncept, ki izhaja iz Nietzscheja. Kako se Nietzsche vpenja v dispozitiv marksizma? Nietzsche je vendar sovražil socializem, mar ne? Izjava. Kratka vest prihaja iz Italije, vest, ki je v kontekstu teh Kulturnih novic ne moremo označiti drugače kot ironično. Ta vest pravi, da bodo v severnoitalijanskem mestecu Salo na ogled postavili sliko Adolfa Hitlerja. Ja, to je tisti Salo, ki je bil med drugo svetovno vojno glavno mesto Italijanske socialne republike, fašistične marionetne države. Kustos razstave, italijanski umetnostni zgodovinar Vittorio Sgarbi, je sliko označil kot "lopovščino" in o njej rekel, da "gre za delo obupanca, ki veliko pove o njegovi duševnosti. V njej človek ne vidi veličine, ampak mizerijo tega človeka." Če želite svojo človeško mizerijo transformirati in sublimirati na kvaliteten način, pa lahko skočite v Kino Šiška, kjer bodo nastopili bošnjaški Divanhana z novim albumom Zukva, kar je vrsta jabolka, ki je sinonim vedno dobrih plodov. Band, ki meša tradicionalno sevdalinko z močnimi glasbenimi vplivi drugih godb, bo nastopil ob 20-ih. Kulturne novice je pripravil Jan.

Radio Študent, 21. februar 2017 ― Danes je dan, ki so ga Združeni narodi leta 1999 razglasili za svetovni dan maternega jezika. Dan je bil izbran kot spomin na leto 1952, ko so se pakistanski študenti združili v protestnem shodu proti zakonsko zaukazani uporabi jezika urdu in zahtevali zakonsko uporabo njihovega materinega jezika, bengalščine. Jezik je tisti del človeštva, ki se razvija, a tudi izumira. Je zatočišče in je orožje. Je tisto, s čimer se identificiramo, kar nas oblikuje in predstavlja enega pomembnejših kulturnih temeljev. Po nedavnih dogodkih na avstrijskem Koroškem se ohranjanje materinega jezika kaže kot nekaj, na kar ne smemo pozabiti. Okoli tega pomembnega elementa kulture se bo danes v Klubu Lily Novy ob šestih pričelo srečanje porabskih Slovencev. Dogodek nosi ime Uspavanke slovenskih mater na Madžarskem, govorili pa bodo o problematiki ene izmed slovenskih manjšin. Na dogodku, ki ga soorganizirata Društvo slovenskih pisateljev in Cankarjev dom, bodo sodelovali Erika Köleš Kiss, zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu, pesnik Dušan Mukič, Katalin Munda Hirnök, raziskovalka na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani in pa urednica tednika Porabje, Marijana Sukič. O stanju porabskega narečja smo se pogovarjali s publicistom in literarnim zgodovinarjem Francijem Justom, ki bo današnji dogodek tudi povezoval. Izjava Kaj je v toku zgodovine pripeljalo do takega stanja in kakšni so nastavki za ohranitev jezika pri t. i. srednji in mlajši generaciji? Izjava Jezik je del našega vsakdana, ta pa se vpisuje v jezik kot se vsakdan vpisuje na platna slovenske akademske slikarke Taje Ivančič. Danes ob osmi uri in dvajset minut se bo v prostorih Jalle Jalle na Metelkovi otvorila njena razstava, naslovljena Krasni novi svet. Tajo Ivančič smo glede na ozadje današnjega dne vprašali, kako se jezik vpisuje v njena vizualno-umetniška dela. Izjava Povezave med distopičnim Huxleyevim svetom in grotesknimi ter absurdnimi podobami, ki se posmehujejo današnjemu sve