Radio Študent,
3. november 2016
―
Po vseh svetih moramo od nagrobnikov nazaj v življenje, in to ne v vsako, ampak v življenje na najvišjem nivoju:
Kulturo. Na dan vseh vernih duš se bomo tako posvetili eni najstarejših
kulturnih institucij v Sloveniji. Slovenski matici, njenim problemom ter obetajoči se novi
zakonski ureditvi.
Če odštejemo vse procesije in nerodna družinska kosila, se včeraj
kulturno ni kaj prida godilo. Tu je bila sicer častitljiva obletnica Slovenske Kinoteke, ki praznuje že dvajseto leto delovanja. Kot entuziastični sledilci se seveda pridružujemo čestitkam njenega pomena
za razvoj filmske kulture, teorije in jezika kot primera dobre
zakonske ureditve nekega
kulturnega sektorja.
Včeraj pa je na dan prišla tudi novica, da je na obzorju morebitna rešitev težav
Društva Slovenska matica. Slovenska matica je z 152 leti ena izmed najstarejših
kulturnih ustanov. Velja
za predhodnico in pobudnico tako ljubljanske univerze kot Akademije znanosti in umetnosti. Finančno sicer životari že nekaj let, problem naj bi bil neurejen status, ki naj bi bil takšen, kot ga imajo vse
založbe oz.
društva, ki se ukvarjajo z
založništvom in podobnimi dejavnostmi. Tarejo jo torej odvisnost od razpisov, mnogo dela
za minimalen prihodek in nemogoči rigidni razpisni pogoji. Preživela je vse od ustanovitelja cesarja Franca Jožefa, Tita in Karadžordževićev, okupacijo in svinčena leta Jugoslavije, a kot se zdi, še ni bilo sovraga, kot je JAK. Javna agencija
za knjigo.
Podpredsednika Slovenske matice, profesorja Janeza Strgarja, smo vprašali, kakšen je stari in kakšen obetajoči položaj Slovenske Matice:
*Izjava
Slovenska matica je stara, njeni člani so vplivni posamezniki, politiki, akademiki, ne gre le
za vplivno
kulturno institucijo, ki je bila pomembna v preteklosti, ampak gre
za močan center aktualne slovenske
kulture. Slovenska matica je
društvo z močnim političnim in
kulturnim kapitalom, zmožna vplivanja na najvišjem nivoju. Bodisi pri vzpodbujanju javne razprave o
založniški dejavnosti,