25. septembra 1977 je umrl Alfonz Gspan, bibliotekar, literarni zgodovinar, pesnik, leksikograf, pedagog, urednik in prevajalec

Kamra.si, 25. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. septembra 1977 je v Ljubljani umrl  Alfonz Gspan, bibliotekar, literarni zgodovinar, pesnik, leksikograf, pedagog, urednik in prevajalec. Rodil se je 16. oktobra 1904 v Krškem. Alfonz Gspan se je rodil v Krškem, kmalu po njegovem rojstvu pa se je družina preselila v Ljubljano. Hiše, v kateri je bil rojen, ni več. Poročen je bil s profesorico Nado Gspan Prašelj, razgledano slavistko, germanistko in bibliotekarko, ki je prav tako večino časa službovala na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede pri SAZU. Profesorica Gspanova je podarila moževemu rojstnemu kraju, Valvasorjevi knjižnici v Krškem, njegovo osebno knjižnico, ki obsega 2.308 enot knjižničnega gradiva in 18 kosov pohištva. 20. oktobra 2004 sta župan Občine Krško in sin Primož Gspan na ploščadi pred nekdanjo Gspanovo hišo številka 19, v spomin na literarnega zgodovinarja, bibliotekarja, pesnika in prevajalca profesorja Alfonza Gspana, odkrila spominsko obeležje.
<mark>In</mark> vendar so jih brali

In vendar so jih brali

ARS Ars humana, 16. julij 2018 ― Prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem veku iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice O značilnostih knjižne cenzure v zgodnjem novem veku ter avtorjih in bralcih prepovedanih knjig na Slovenskem se bomo ob razstavi In vendar so jih brali: prepovedane knjige v zgodnjem novem veku pogovarjali z njenima avtorjema, raziskovalcem na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU dr. Luko Vidmarjem in dr. Sonjo Svoljšak iz Narodne in univerzitetne knjižnice, Zbirka rokopisov ter redkih in starih tiskov. Oddajo bomo prepletli z odlomki iz strokovne publikacije In vendar so jih brali. Prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem veku iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice.
V Nuku na ogled prepovedane knjige

V Nuku na ogled prepovedane knjige

Mladina, 21. junij 2018 ― V preddverju Velike čitalnice Narodne in univerzitetne knjižnice (Nuk) so danes odprli razstavo del, ki so bila v preteklosti označena za versko, moralno ali politično sporna ter zato uvrščena na seznam prepovedanih knjig.Razstavo, ki je del raziskovalnega projekta o knjižni cenzuri na Slovenskem v zgodnjem novem veku, sta pripravila znanstveni sodelavec z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede pri...
Pri Prežihovi bajti o likih s socialnega roba v njegovi <mark>literaturi</mark>

Pri Prežihovi bajti o likih s socialnega roba v njegovi literaturi

Misli, 10. avgust 2017 ― Pri spominskem muzeju pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca na Preškem vrhu nad Kotljami bo drevi potekalo 15. tradicionalno srečanje pri Prežihovi bajti. Tema letošnjega srečanja so liki s socialnega roba v Prežihovi literaturi. Zbrane bo nagovoril Andraž Jež z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.

Beseda leta – izbor finalistk, za katere boste lahko glasovali od 3. januarja 2017

ZRCalnik, 21. december 2016 ― Komisija v sestavi dr. Marko Snoj, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, dr. Simona Klemenčič (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), dr. Petra Svoljšak (Zgodovinski inštitut Milka Kosa), dr. Marijan Dović (Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede) in Agata Tomažič (PRR – promocija raziskovalnih rezultatov) je danes izbrala deset finalistk. Prišlo je malo… Več Beseda leta – izbor finalistk, za katere boste lahko glasovali od 3. januarja 2017

Kulturni svetniki in njihovi kulti – od Danteja do Prešerna

ZRCalnik, 6. december 2016 ― Kulturni svetniki so fenomen, s katerim se je pred leti med prvimi v svetovnem merilu začel ukvarjati izr. prof. dr. Marijan Dović, višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede. Veliki umetniki in kulturniki evropskih narodov so bili v času razmaha kulturnega nacionalizma deležni čaščenja, ki presenetljivo pogosto spominja na verske kulte.… Več Kulturni svetniki in njihovi kulti – od Danteja do Prešerna
70 let zbirke Zbrana dela <mark>slovenskih</mark> pesnikov <mark>in</mark> pisateljev

70 let zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev

ARS Ars humana, 30. oktober 2016 ― Zbirka Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, najstarejša in največja kontinuirana knjižna zbirka v slovenskem jeziku, obhaja 70 let. V tem času je zamenjala le tri urednike, se od Državne založbe Slovenija preselila pod okrilje založbe Obzorja in kmalu zatem založbe Litera, leta 2009 pa je zbirko prevzel Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede […]

Poskus dekonstrukcije in literarni sistem

Pogledi, 12. april 2015 ― Jernej Habjan je znanstvenik na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in se posveča predvsem literarni teoriji oz. različnim kritičnim teorijam ter njihovim koncepcijam literature. Tako je nedavno z Jessico Whyte uredil zbornik (Mis)readings of Marx in Continental Philosophy, slovenski javnosti pa je verjetno poznan po svoji monografiji Janus, Prokrust, Bahtin iz leta 2008. V skladu s prevladujočo težnjo Inštituta se Habjan aktivno posveča tudi teoretskim razpravam o t. i.

petek, 13.11.2009, V ZALOŽBI ZRC SAZU IZŠLA KNJIGA SREČKO KOSOVEL: IZ ZAPUŠČINE: PESMI, NEOBJAVLJENE V ZBRANEM DELU.

NUK, 20. november 2009 ― V založbi Inštituta za literaturo in literarne vede ZRC SAZU je ravnokar izšla knjiga Srečko Kosovel: Iz zapuščine: pesmi, neobjavljene v Zbranem delu. Kot že naslov pove, je v obsežni Kosovelovi literarni zapuščini, ki jo hrani Rokopisna zbirka NUK, ostalo še precej neobjavljenih pesmi, ki jih je urednik tokratne izdaje, dr. Marjan Dolgan, po dolgotrajnem in natančnem pregledu pripravil za natis. S tem je končno na ogled celoten pesniški opus enega najbolj kvalitetnih slovenskih pesnikov. Novo objavljena dela, razvrščena večinoma po motiviki, vsekakor pomembno zaokrožujejo pesnikov opus in kažejo tipične značilnosti Kosovelovega ustvarjalnega poetičnega procesa.
še novic