Novice

zadetki za Inštitut za arheologijo

Danilo Breščak

Danilo Breščak

ARS Ars humana, 22. maj 2019 ― Steletovo nagrado za življenjsko delo je dobil novomeški arheolog Danilo Breščak, dolgoletni direktor novomeškega Zavoda za varstvo kulturne dediščine. V Narodnem muzeju v Ljubljani so 6. maja letos razglasili Steletove nagrajence, dobitnike najvišjih nagrad na področju varovanja in ohranjanja kulturne dediščine. Steletovo nagrado za življenjsko delo je dobil novomeški arheolog Danilo Breščak, dolgoletni direktor novomeškega Zavoda za varstvo kulturne dediščine in pozneje novomeške območne enote slovenskega zavoda, ki je pomembno vplival na razvoj konservatorske stroke na Slovenskem. Komisija Konservatorskega društva Slovenije je ob podelitvi Steletove nagrade za življenjsko delo o njem med drugim zapisala: »Aktivno je sodeloval z vsemi kulturnimi ustanovami v regiji in s strokovnimi zavodi v državi ter hkrati omogočal pogoje za delo številnim mlajšim sodelavcem in stanovskim kolegom. Svojo podjetnost je izkazal s pridobitvijo novih prostorov za zavod na gradu Grm in z vzpostavitvijo skupne arheološke restavratorske delavnice. Poglobil je dobro strokovno sodelovanje z Dolenjskim muzejem v Novem mestu in postopoma okrepil povezave z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU, z Narodnim muzejem Slovenije in z več tujimi ustanovami, ki delujejo na področju varstva premične (in nepremične) kulturne dediščine. Kot spoštovan strokovnjak je bil imenovan v številne strokovne in delovne skupine v okviru dejavnosti Vlade RS, Ministrstva za kulturo in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.« Danilo Breščak bo gost v oddaji ARS Humana, njen avtor je Milan Trobič. Sodelavca, dr. Iva Mikl Curk in Danilo Breščak na Beletovem vrtu v Novem mestu, 1974. foto: Arhiv Dolenjskega muzeja Novo mesto.   Ob ogledu izkopavanj gomile na Medvedjeku, poleti 1980. Od leve proti desni stojijo: dr. Mitja Brodar, prof. dr. Stane Gabrovec, dr. Peter Petru in Danilo Breščak, 1980. foto: Borut Križ   Gomila 1 na Medvedjeku, leta 1980. foto: Borut Križ.   Izkopav
O času kot eni izmed temeljnih kategorij človekovega dojemanja sveta in svojega mesta v njem

O času kot eni izmed temeljnih kategorij človekovega dojemanja sveta in svojega mesta v njem

ARS Ars humana, 31. december 2018 ― Čas, kot ga doživljamo na Zemlji, je pravzaprav iluzija, navidezna posledica astronomskih danosti Čas, kot ga doživljamo na Zemlji, je pravzaprav iluzija, navidezna posledica astronomskih danosti: vrtenja Zemlje okrog Sonca, vrtenja lune okrog Zemlje in nagiba Zemljine osi glede na ravnino, po kateri kroži okrog Sonca. Kako si ga predstavljamo, pa je povsem drugo vprašanje in načinov, kako misliti čas, je zelo veliko. Pri tem je vsak govor o začetku – stvarstva, človeštva, vere, naroda družine in posameznika – vezan na pestro paleto načinov dojemanja časa; priložnost za pogled nazaj v preteklost in naprej v prihodnost pa vedno ponuja tudi obdobje okoli novega leta – v njem sta namreč vedno združena čas, ki beži, in čas, ki se ponavlja. O različnih kulturnih pogledih na čas in z njim povezanih ritualih ponavljanja in obnavljanja, načinih, kako so različne skupnosti vzpostavile svoj koledar in kako tehnologije merjenja časa vplivajo na človekovo dojemanja sveta in svojega mesta v njem, bodo govorili etnologinja dr. Ingrid Slavec Gradišnik z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, zgodovinar, arheolog in etnolog trojni doktor Andrej Pleterski z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU ter arheologinja in etnologinja doktorica Katja Hrobat Virloget s Fakultete za humanistične študije Univerze v Kopru.

14. decembra 1886 se je v Kanalu rodil Vojeslav Mole, slovenski umetnostni zgodovinar, arheolog, konservator, profesor in pesnik

Kamra.si, 14. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. decembra 1886 se je v Kanalu rodil Vojeslav Mole, slovenski umetnostni zgodovinar, arheolog, konservator, profesor in pesnik. Umrl je 5. decembra 1973 (Eugene, Oregon, ZDA).  Daleč od rodne slovenske in izvoljene poljske domovine, v severnoameriškem Eugenu (Oregon, ZDA), se je 5. decembra 1973 iztekla odisejska življenjska pot umetnostnega zgodovinarja in profesorja Jagelonske univerze v Krakovu dr. Vojeslava Moleta. Pomniki ob tej poti so leto 1886, ko se je 14. decembra rodil kot sin dolenjskih staršev v Kanalu ob Soči, diploma na dunajski univerzi 1912, dveletno konservatorsko službovanje v Splitu, 1914—18 sibirsko ujetništvo, 1920 docentura za klasično arheologijo in bizantinsko umetnost na ljubljanski univerzi, 1925 prevzem stolice za zgodovino umetnosti slovanskih narodov na Jagelonski univerzi v Krakovu, 1939 umik pred okupatorjem v Ljubljano (stolica za bizantologijo na univerzi 1940), 1946 pa vrnitev v Krakov s stolico za srednjeveško umetnost in vodstvom umetnostnozgodovinskega inštituta univerze. 1947 je postal Mole redni član Poljske akademije znanosti v Krakovu, 22. decembra 1961 ga je imenovala za dopisnega člana Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 1961 je stopil v pokoj in se 1966 preselil z ženo k hčerki in njeni družini v ZDA, kjer je neutrudno delal do smrti.

5. decembra 1973 (Eugene, Oregon, ZDA) je umrl Vojeslav Mole, slovenski umetnostni zgodovinar, arheolog, konservator, profesor in pesnik

Kamra.si, 5. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. decembra 1973 (Eugene, Oregon, ZDA) je umrl Vojeslav Mole, slovenski umetnostni zgodovinar, arheolog, konservator, profesor in pesnik. Rodil se je 14. decembra 1886 v Kanalu.  Daleč od rodne slovenske in izvoljene poljske domovine, v severnoameriškem Eugenu (Oregon, ZDA), se je 5. decembra 1973 iztekla odisejska življenjska pot umetnostnega zgodovinarja in profesorja Jagelonske univerze v Krakovu dr. Vojeslava Moleta. Pomniki ob tej poti so leto 1886, ko se je 14. decembra rodil kot sin dolenjskih staršev v Kanalu ob Soči, diploma na dunajski univerzi 1912, dveletno konservatorsko službovanje v Splitu, 1914—18 sibirsko ujetništvo, 1920 docentura za klasično arheologijo in bizantinsko umetnost na ljubljanski univerzi, 1925 prevzem stolice za zgodovino umetnosti slovanskih narodov na Jagelonski univerzi v Krakovu, 1939 umik pred okupatorjem v Ljubljano (stolica za bizantologijo na univerzi 1940), 1946 pa vrnitev v Krakov s stolico za srednjeveško umetnost in vodstvom umetnostnozgodovinskega inštituta univerze. 1947 je postal Mole redni član Poljske akademije znanosti v Krakovu, 22. decembra 1961 ga je imenovala za dopisnega člana Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 1961 je stopil v pokoj in se 1966 preselil z ženo k hčerki in njeni družini v ZDA, kjer je neutrudno delal do smrti.

Dan bronaste dobe 2018

Arheoportal, 13. november 2018 ― Dan bronaste dobe 2018 bo v organizaciji Inštituta za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU potekal 5. decembra 2018, v Dvorani Zemljepisnega muzeja na Gosposki 16, od 8.30 dalje. Program Peter Turk, Ukradeno in ponovno pridobljeno...
»Next Generation«: mednarodno srečanje v okviru projekta SWICH

»Next Generation«: mednarodno srečanje v okviru projekta SWICH

SEM, 27. september 2018 ― V okviru teme Digitalne kontaktne cone (Digital Contact Zones) smo v Slovenskem etnografskem muzeju organizirali mednarodno srečanje z naslovom »Next Generation«, ki je potekalo v Ljubljani od 19. do 21. marca 2018. Tema Digitalne kontaktne cone, ki je sicer ena od šestih tem v projektu SWICH, je odprla vprašanje uporabe digitalnih tehnologij, ki lahko v muzejih prispevajo predvsem k večanju dostopnosti do njihovih vsebin ter povezovanju z javnostjo, zlasti z mladimi. Na srečanju, ki so se ga udeležili predstavniki vseh projektnih partnerjev, vabljeni gostje in še zlasti zainteresirani muzejski strokovnjaki iz Slovenije, smo naslovili vprašanje uporabe in potenciala digitalne tehnologije v muzejih, predvsem pa vprašanje vključevanja mladih in s tem razvijanja novih ciljnih skupin obiskovalcev. Mednarodno srečanje je potekalo dva dni in je bilo razdeljeno na 2 tematska sklopa: »Digital humanities and open sources« ter »Museums, new generations, digital technologies«. Najprej je v okviru sklopa potekalo uvodno predavanje, nato se je razvila diskusija skozi predstavitve dobrih in slabih praks udeležencev iz partnerskih muzejev. Vabljeni predavatelji: Davor Orlič, Inštitut »Jožef Stefan«, Ljubljana, Slovenija Tamara Nikolić Djerić, Etnografski muzej Istre in Ekomuzej Batana, Hrvaška Jerneja Jelovčan Koselj, Muzeji radovljiške občine, Radovljica, Slovenija Udeleženci panelov: Aleš Vaupotič, Univerza v Novi Gorici, Nova Gorica, Slovenija Anne Mette Jørgensen, Narodni muzej Danske, Danska Jocelyn Dudding, Muzej za arheologijo in antropologijo, Cambridge, Anglija Claudia Augustat, Muzej svetovnih kultur, Dunaj, Avstrija Michel Lee, Muzej svetovnih kultur, Stockholm, Švedska Sarah-Jane Harknett, Muzej za arheologijo in antropologijo, Cambridge, Anglija Sandra Barbier in Nicolas Doduik, Muzej evropskih in mediteranskih civilizacij, Marseille, Francija Martin Otto-Hörbrand, Etnografski muzej (Linden Museum), Stuttgart, Nemčija Primrose Ntumba in Elke Van Hoye – Ber

9. Grošljev simpozij / 6.-8. marec 2018

Društvo slovenskih pisateljev, 5. marec 2018 ― Spoštovani, vljudno vas vabimo na 9. Grošljev simpozij z naslovom »O urbem venalem! Korupcija v starem in srednjem veku«, ki ga organizirata Društvo za antične in humanistične študije Slovenije in Inštitut za arheologijo ZRC SAZU. Interdisciplinarno znanstveno srečanje bo potekalo od torka, 6. marca, do četrtka, 8. marca 2018, v Atriju ZRC SAZU na Novem […]
Generacije znanosti: priznanja najboljšim

Generacije znanosti: priznanja najboljšim

ZRCalnik, 21. april 2017 ― Včeraj zvečer je v Atriju ZRC potekala prireditev Generacije znanosti, na kateri so podelili priznanja najboljšim v letu 2016. Tile so bili (avtor vseh posnetkov je Marko Zaplatil): Zaslužni raziskovalec ZRC SAZU Dr. Janez Dular se je na Inštitutu za arheologijo zaposlil leta 1975, ga med letoma 1982 in 2000 uspešno vodil in se v… Več Generacije znanosti: priznanja najboljšim
Odprtje razstave Dediščina utrdb

Odprtje razstave Dediščina utrdb

ZRCalnik, 20. marec 2017 ― Nekaj fotoutrinkov z odprtja fotografske razstave Dediščina utrdb: Neobičajni pogledi Jadrana, ki je nastala v sklopu projekta CAMAA (okrajšava za Center za severnojadransko vojaško arhitekturo), v katerem so med drugim sodelovali Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Marco Polo System GEIE in Skupnost Italijanov Santorio Santorio v Kopru. Govorci (in upodobljenci na posnetkih): dr. Mimi Urbanc,… Več Odprtje razstave Dediščina utrdb
<mark>Inštitutu</mark> <mark>za</mark> <mark>arheologijo</mark> prva nagrada <mark>za</mark> dosežek v digitalni humanistiki

Inštitutu za arheologijo prva nagrada za dosežek v digitalni humanistiki

ZRCalnik, 14. marec 2017 ― Inštitut za arheologijo ZRC SAZU je sodeloval pri projektu Eagle, ki sodi pod okrilje Europeane, evropske digitalna knjižnice z digitaliziranimi slikami, besedili ter zvočnimi in video posnetki. Nosilka projekta je bila dr. Marjeta Šašel Kos, priznana strokovnjakinja za epigrafiko, z lepo staro slovensko besedo napisoznanstvo. V okviru projekta Eagle, ki je potekal med letoma 2013 in 2016, je ena od delovnih… Več Inštitutu za arheologijo prva nagrada za dosežek v digitalni humanistiki

PANORAMA, ugotovitve in načrti

Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, 22. februar 2016 ― Mestna občina Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU in Zavod za varstvo kulturne dediščine RS vabijo na predstavitev dosedanjih ugotovitev o antični poseljenosti Panorame in na predstavitev načrtov, kako to izjemno arheološko območje urediti v prihodnje, da bo namenjeno tako arheologiji kot meščanom in turistom. O Panorami bodo govorili dr. […]

Vse stvari štejejo

Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, 9. januar 2014 ― V torek, 14. januarja 2014, vas ob 18. uri vabimo v Narodni muzej Slovenije, na odprtje razstave Vse stvari štejejo (v majhnih količinah)… Mlajša železna doba na Ptuju in v njegovi okolici. Razstava je plod sodelovanja med Pokrajinskim muzejem Ptuj – Ormož, Univerzo na Primorskem, Znanstveno-raziskovalnim središčem, Inštitutom za dediščino Sredozemlja, Centrom za preventivno arheologijo [...]
še novic