ARS Likovni odmevi, 6. april 2019 ― Japonska grafika iz 70ih let ter stiki med Japonsko in Jugoslavijo v MGLC Mednarodni grafični bienale je ob svojem nastanku leta 1955 predstavljal pomembno platformo mednarodnih stikov in sodelovanj, med drugim tudi z Japonsko. Od leta 1986 ga organizirajo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, kjer sta še do 19. maja na ogled dve razstavi, povezani z grafičnim bienalom in z Japonsko. Gostujočo razstavo Japonske Fundacije z naslovom Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v so v MGLC-ju so namreč pospremili še z manjšo razstavo, ki vizualizira sodelovanje med Japonsko in Jugoslavijo skozi prizmo grafičnega bienala. Njen naslov je Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja, pripravila pa sta jo Gregor Dražil in Nevenka Šivavec.

ARS Likovni odmevi, 12. januar 2019 ― 1927 - 2019 »Morda ima grafika status revne sorodnice slikarstva, vendar je to likovna tehnika, v kateri sem se lahko najbolje izrazila in izpovedala«, je pogosto dejala grafičarka in slikarka Tinca Stegovec, ki je umrla v začetku prejšnjega tedna v 92 letu starosti. Tinca Stegovec sodi med najpomembnejše slovenske grafičarke, hkrati pa kot nekonformistična umetnica, ki je poudarjala, da ne sprejema relativizma vrednot, tudi med najbolj zapostavljene, saj se je šele pred osmimi leti prvič celoviteje predstavila na razstavi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Rojena Belokranjka je večino življenja preživela v Ljubljani, kjer je končala specialko za grafiko in se študijsko izpopolnjevala tudi v tujini. Ob pedagoškem delu je ustvarila obsežen grafični opus, v katerem je dosegla svoj ustvarjalni vrh s tehnično odličnostjo, natančno risbo, strogo koncipiranimi kompozicijskimi načeli in svojevrstno poetičnostjo uporabe čistih barv svetlih tonov. Njena dela, ki jim je za merilo vedno postavljala klasično umetnost, so osebne izpovedi, v večini podobe izsekov iz vsakdanjega življenja in življenjskih situacij, izrazito figuralna umetnica je bila pretanjena opazovalka sveta okrog sebe in medčloveških odnosov. Ukvarjala se je tudi s slikarstvom, v katerem prevladujeta pokrajina in portret. O svojem življenju je napisala tudi knjigo Bilo je takole in jo podnaslovila Romanje za lepoto. Tinca Stegovec je prejela več nagrad, med njimi tudi Jakopičevo za življenjsko delo leta 2016 in takrat je, kot vztrajna samohodka v vseh pogledih, dejala, da je umetniško ustvarjanje poklic, ki potrebuje svobodo, pa tudi dovolj samote. Pogovor v oddaji je nastal ob njeni retrospektivni razstavi leta 2011.

ARS Likovni odmevi, 5. januar 2019 ― 1928 - 2019 Ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta smo izgubili izjemni umetnici, samosvoji grafičarki, Zdenko Golob in Tinco Stegovec. Poklonili se jima bomo tudi v oddaji Likovni odmevi s ponovno objavo pogovorov, ki so nastali ob njunih retrospektivah v Mednarodnem grafičnem Likovnem centru. Nocojšnjo oddajo posvečamo Zdenki Golob, slikarki, ilustratorki, grafičarki in pedagoginji. Rodila se je leta 1928 v Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, po meščanski in trgovski šoli se je zaposlila kot tekstilna delavka, pozneje pa je študirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 1954 in nato sprejela različne službe, le da je lahko ustvarjala neodvisno, iskreno in svobodno, kot je večkrat sama poudarila. Leta 1968 je dobila status svobodne umetnice. Ob njeni 85- letnici so v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani pripravili veliko pregledno razstavo, na kateri je bil na ogled njen grafični opus, akvareli, risbe in slike. Tako so se poklonili umetnici, katere opus do tedaj ni doživel večjih javnih predstavitev, ker je tudi sama dajala prednost ustvarjanju pred publiciteto. Ustanovi je takrat tudi donirala 105 del na papirju. Umetniški opus Zdenke Golob je neznačilen, njen motivni svet ni obsežen, zato pa je vsak motiv obdelala do skrajnih interpretativnih možnosti in v več različicah. Za njeno umetniško ustvarjanje je od vsega začetka značilna vzporednost abstraktnih likovnih prvin in poenostavljenih realnih oblik ter premišljena atmosferska uporaba barve. Zdenka Golob je tudi veliko ilustrirala, bila je ena prvih umetnic, ki so za svoje ilustracije uporabile kolažiranje z različnimi recikliranimi materiali. Po letu 1969 se je povsem posvetila grafiki in v tehnikah globokega tiska so nastala njena najboljša dela, večinoma v ciklusih. Njeni umetnosti so večkrat očitali hermetičnost, sama pa je dejala, da motivna raznolikost in atraktivnost nista potrebni, saj je bistven pretehtan odziv na probleme časa in prostora. Zdenka