Žirovski besednjak

Žirovski besednjak

ARS Ars humana, 9. oktober 2019 ― Žirovski besednjak, prinaša 500 izbranih besed, kakor jih v njihovem žirovskem kontekstu razume, razlaga in (po)doživlja avtor te knjige- Miha Naglič. Miha Naglič – filozof, publicist, urednik in muzejski delavec ter dolgoletni sodelavec Gorenjskega glasa deluje že 40 let na področju kulture v Žireh, zato ni presenetljivo, da je pripravil izjemno zanimivo knjigo z naslovom Žirovski besednjak. Miha Naglič, ŽIri, 2019. foto: Tina Dokl. Miha Naglič je v uvodu k tej knjigi med drugim zapisal: »Število 40 že v Bibliji označuje dobo, v kateri nekaj dozori. Je tudi čas za obračun, za bilanco. Kako naj jo podam? Lahko bi napisal spomine, a glede na to, da nisem kakšna sila popularna osebnost, bi ti najbrž ne bili prav zanimivi. Lahko bi sestavil spisek vseh svojih del – prireditev, ki sem jih pripravil in največkrat tudi vodil, člankov in knjig, ki sem jih napisal ali uredil … Tega bi bilo kar nekaj, a spiski so spet nekaj suhoparnega. In tako sem se odločil, da svoje 40-letno udejstvovanje na Žirovskem sklenem s to knjigo, z Žirovskim besednjakom.« Tako Miha Naglič v tej svoji peti knjigi kot avtor razlaga petsto izbranih besed, s katerimi predstavi Žiri, Žirovce, njihove sosede in njihove medsebojne odnose, pa tudi odnos do izbranih besed, pojmov, imen in tako dalje. Žirovski besednjak in njegovega avtorja bomo spoznali v oddaji ARS humana. Miha Naglič, predstavitev knjige na Glasovi preji, Žiri, 6.6.2019. foto: Tina Dokl.  

Muzealija meseca

Gorenjski muzej, 26. september 2019 ― Fotografija Leopolda Jugovica Ob nedavnem raziskovanju družinske zgodovine potomcev sitarskega podjetnika Franca Jugovica sem v zbirki fotografij Gorenjskega muzeja iskala njegovo fotografijo. Te ni bilo, naletela pa sem na fotografijo Leopolda Jugovica. Gre za 13 × 18 cm veliko črno-belo ... Read More
4. vseslovensko srečanje kovačev – Zahvala

4. vseslovensko srečanje kovačev – Zahvala

Gornjesavski muzej, 10. september 2019 ― 4. vseslovensko srečanje kovačev z mednarodno udeležbo iz Avstrije in Finske, ki je potekalo na Stari Savi na Jesenicah, v soboto, 7. 9. 2019 sta organizirala Cehovsko društvo kovačev Slovenije in Gornjesavski muzej Jesenice v okviru projekta Evropskega sklada za regionalni razvoj (LAS Gorenjska košarica). Prireditev smo pridružili jeseniškemu FeSTEELvalu, ki je tudi letos ponudil pester tridnevni [...]
7. september med 14. in 20. uro: 4. vseslovensko srečanje kovačev z mednarodno udeležbo; na Stari Savi

7. september med 14. in 20. uro: 4. vseslovensko srečanje kovačev z mednarodno udeležbo; na Stari Savi

Gornjesavski muzej, 31. avgust 2019 ― 4. vseslovensko srečanje kovačev z mednarodno udeležbo bo potekalo na Stari Savi na Jesenicah, v soboto, 7. 9. 2019, med 14:00 in 20:00.   Srečanje organizirata Cehovsko društvo kovačev Slovenije in Gornjesavski muzej Jesenice, v okviru akcije Naša industrijska dediščina naš ponos projekta Evropskega sklada za regionalni razvoj (LAS Gorenjska košarica).   Prireditev pridružujemo jeseniškemu FeSTEELvalu, ki tudi letos ponuja pester [...]
Neverjetne gore - geolov

Neverjetne gore - geolov

Loški muzej, 9. julij 2019 ― V skupnem projektu gorenjskih muzejev Neverjetne gore smo v sodelovanju s Slovenskim geocaching klubom pripravili tudi geolov.  Geolovce zakladi z uganko pričakujejo v vseh šestih sodelujočih muzejih, od sredine junija dalje pa tudi na bližnjih hribih. Več o geolovu, kaj vse lahko doživite na geolovu po Neverjetnih gorah in o tem, kako sodelovati pa si lahko preberete TU. 
V <mark>Gorenjskem</mark> <mark>muzeju</mark> odpirajo razstavo Dekle iz ozadja zgodovine, ki je nastala v sodelovanju s SEM

V Gorenjskem muzeju odpirajo razstavo Dekle iz ozadja zgodovine, ki je nastala v sodelovanju s SEM

SEM, 11. junij 2019 ― V četrtek, 13. junija 2019, ob 19. uri bo v Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju, Glavni trg 4, Gorenjski muzej odprl razstavo Dekle iz ozadja zgodovine - Ljudmila Belcijan in njena pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. Razstava je nastala v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem. Razstavo bo odprl Andrej Šter, vodja konzularne službe na Ministrstvu za zunanje zadeve. Kdo je bilo dekle iz ozadja zgodovine? Ljudmila (Milka) Belcijan se je rodila 16. septembra 1924 v Vinjah (Dol pri Ljubljani) mami Mariji (rojeni Virt) in očetu Janezu. V družini so bili štirje otroci, poleg Ljudmile še Mimi, Jože in Franc. Družina Belcijan se je v Predoslje preselila v najeto hišo. Tam je Ljudmila končala šest razredov osnovne šole. V Ljubljani je obiskovala šiviljski tečaj, saj je želela postati učiteljica ročnih del. Kot 15-letno dekle se je izpopolnjevala v kranjski šiviljski delavnici Macarol. Bližina gradu Brdo je vplivala na prebivalce Predoselj, še posebej po letu 1935, ko je postal poletna rezidenca družine kneza Pavla Karađorđevića, regenta Kraljevine Jugoslavije. Ljudmila Belcijan je bila najprej zaposlena na gradu Brdo, nato še na Belem dvoru v Beogradu. Opravljala je različna dela kot sobarica, perica, likarica, šivilja in varuška Pavlove hčere, princese Elizabete. Kraljevina Jugoslavija je pod knezom Pavlom pristopila k trojnemu paktu, da bi se izognila vojaškemu spopadu s Hitlerjevo Nemčijo in z Mussolinijevo Italijo. 27. marca 1941 je vojska izvedla državni udar, strmoglavila vlado, ukinila regentstvo ter razglasila mladoletnega kralja Petra II. za polnoletnega. Kneza Pavla z družino so prisilili k umiku v Kenijo do jezera Naivasha (severno od Nairobija), kjer so bili internirani pod britanskim nadzorom. Z njimi je odšla tudi Ljudmila Belcijan. Britanske oblasti so marca 1943 knezu Pavlu zaradi slabega zdravstvenega stanja odobrile preselitev v Johannesburg v Južni Afriki. Tam se je Ljudmila decembra 1945 prvič poročila in si ustvarila
še novic