NUK, 23. marec 2019 ― V noči s 14. na 15. april leta 1895 je Ljubljano prizadel močan potres, z jakostjo med osmo in deveto stopnjo potresne lestvice po Mercalli-Cancani-Siebergu. Od 32.000 prebivalcev Ljubljane je ostala velika večina brez domov, saj je bilo od skupaj 1.300 hiš 60% težje, 20% pa lažje poškodovanih. Potres je najbolj prizadel ulice v strogem centru. K sreči je bilo zelo malo smrtnih žrtev. Naslednji dan je velika večina Ljubljančanov pobegnila iz mesta na podeželje. Ostali so si našli začasna bivališča v železniških vagonih, zeljarskih sodih, lesenih lopah, drvarnicah, kočijah in v vozovih. Rdeči križ in vojaška uprava sta postavili šotore na javnih trgih. Vojaški inženirji in civilni tesarji so po mestu postavljali barake. Prve dni po potresu so prebivalci mesta dobili hrano z Dunaja, nato so dunajska prostovoljna humanitarna društva na trgih postavila ljudske kuhinje. Življenje mestnega prebivalstva in samo popotresno razdejanje so fotografi ujeli v svoj objektiv. Tako se s tem pretresljivim dogodkom v letu 1895 uveljavi v slovenski zgodovini fotografije dokumentarni žanr. Z virtualno razstavo predstavljamo fotografije fotografa Wilhelma Helferja, ki je v Ljubljani odprl svoj atelje le nekaj mesecev pred potresom. Ko je ljubljanski magistrat sprejel predlog Ivana Hribarja, takratnega člana občinskega sveta in poslanca kranjskega deželnega zbora ter poznejšega dolgoletnega ljubljanskega župana, da hiše določene za rušenje fotografirajo, se je prijavil na razpis. Tako je nastal album sedeminštiridesetih fotografij velikega formata (30 x 40 cm na kartonu 44 x 55 cm) z dvojezičnimi podnaslovi – lokacijami fotografiranih stavb, ki jih hranimo v Kartografski in slikovni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice. Poleg omenjenega albuma hranimo še serijo enainštiridesetih fotografij kabinetnega formata (15 x 10,5 cm na kartonu 16,5 x 10,5 cm), kjer je Wilhelm Helfer poleg stavb dokumentiral še življenje prebivalcev mesta Ljubljane, ki se je odvijalo na ulicah in trgih Lj