SEM, 7. december 2020 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 7. december 2020 V decembru 2020 ogled Slovenskega etnografskega muzeja od zunaj   Slovenski etnografski muzej pod naslovom V svetlobo oken ujeta dediščina vabi na praznično  doživetje ob ogledu muzeja od zunaj.  Namen SEM je, da ne glede na razmere in letošnje že več mesečno zaprtje muzeja za obiskovalce ustvari  prijaznejše vzdušje. V prazničnih dneh ponuja svoji publiki in mimoidočim sprehajalcem na muzejski ploščadi  Metelkova dediščino na drugačen, vizualen in  virtualen, način (ponedeljek – petek, do 21.00). V oknih na fasadi razstavne hiše so na ogled slike predmetov iz tezavra muzejskih zbirk, v izložbi avle pa  je moč videti  repliko Gasparijevih jaslic in  kostume treh dobrih mož - Miklavža, Božička in dedka Mraza. Zunaj, pred vhodom v muzej, pa so na panojih predstavljene stare razglednice  in voščilnice iz dokumentacije SEM. V svetlobo oken ujeti muzejski predmeti V oknih razstavne hiše SEM so na ogled podobe muzejskih predmetov iz zbirk SEM, kot npr. oselnik, zibelka, komatni glavnik, votivni konjiček, skrinja, polšja past, skrinjica, model za mali kruhek, … Trije dobri možje Sv. Miklavž, ki na predvečer svojega goda (6. 12.) obdaruje pridne otroke, neubogljivi pa dobijo šibo,  ima na Slovenskem dolgo tradicijo. Kot nevidno bitje ponoči pušča  darila v posodah, peharjih, krožnikih, nogavicah, škornjih, ki  jih zvečer nastavijo otroci.  S spremstvom, del katerega so  tudi parklji in angeli, obdaruje otroke na obhodih po hišah  in na raznih prireditvah.    Božiček (ali Jezušček) se je pred drugo svetovno vojno kot nevidni obdarovalec otrok pojavljal na božični večer v mestih. Današnja podoba Božička ima svoj izvor v reklamni akciji  Coca-Cole v 30. letih 20. stol. in se razširila po svetu. V Sloveniji  se je  Božiček začel v javnosti  uveljavljati konec 80. let; otroke obdaruje doma in na raznih prireditvah, pozdravlja pa jih tudi v trgovinah in na ulicah. Dede

Hiša kulture v Pivki, 7. december 2020 ― Tilen Žbona: Rheotaxis8. december 2020 – 29. januar 2021Kustosinja razstave: Mojca GrmekTilen Žbona je eden vidnejših umetnikov srednje generacije na Primorskem. Ustvarja na področju slikarstva in novih medijev. V slikarstvu je njegovo izhodišče raziskovanje odnosa med barvo in potezo. Njegova zgodnja dela zaznamuje živahen preplet barv in potez, enakomerno razporejen po celotni površini platna, ki se kasneje vse bolj redči in kulminira v seriji skrajno prečiščenih platen z zgoščenim prepletom barv na belem ozadju. Nadaljnja raziskovanja ponovno pripeljejo do barvne in likovne polnosti, ki se tokrat ustvarja skozi dialog med pretežno monokromnim, nevsiljivim ozadjem in izzivalnimi detajli – zapredki zgoščenih, močnih, tu in tam celo fosforescenčno učinkujočih barv, nanesenih na platno s čopičem, lopatico ali v tehniki drippinga. V najnovejših delih umetnik združuje izsledke svojih prejšnjih raziskovanj v novo sintezo. Na eni strani jih opredeljuje prečiščen izraz, ki izhaja iz skrajno omejene barvne lestvice, na drugi značilna kompozicija, ki se ustvarja skozi dialog, tokrat med monokromnim ozadjem v izbranem peščenem odtenku in zaplatami bele barve ali papirja, iz katerih skozi risbo v oglju vznika preplet abstraktnih figuralnih oblik.Omenjeni procesi ustvarjanja so ključni za razumevanje vsebinske razsežnosti slikarstva Tilna Žbone. Če so njegove starejše slike v kontrastu med belino ozadja in spontanimi nanosi barv ponazarjale napetost med biti in ne-biti, se v kasnejših ta napetost skozi dialog med nesnovnim, fluidnim ozadjem in nasičenimi, zgoščenimi detajli izteče v prelivanje biti-v-svetu, v ponazoritev gibanja, spreminjanja, preoblikovanja. Umetnikove najnovejše slike, ki se porajajo iz njegovega doživljanja aktualnega geopolitičnega dogajanja, to usmeritev nadaljujejo. Kot neposreden odziv na dogajanje so viden dokument časa in njegovih specifičnih družbeno-političnih problematik, obenem pa skozi to posredno odpirajo vprašanja o življenju in smrti, nastanj