Novice

zadetki za BioTehna

SEM v letu 2021

SEM v letu 2021

SEM, 12. januar 2021 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 12. januar 2021 Slovenski etnografski muzej vstopa v leto 2021 z načrtom obsežnega  in raznolikega programa lastnih in tujih razstav ter številnih drugih prireditev. Te  bodo prispevale k  poglabljanju védenj, razumevanju in promociji etnološke dediščine in muzejskih  zbirk z vidika povezovanja preteklega s seda-njim, soočanj  s sestavinami kulture dediščine in ozaveščanja o njenem pomenu za oblikovanje identitet, kulturnih krajin, za medkulturni dialog in družbeno kohezijo. Ustvarjal bo več glasen program, temelječ na poslanstvu  muzeja 'ljudi za ljudi', prilagojen imperativom časa v različnih formatih – materialnih/fizičnih in nematerialnih/virtualnih, ki bo obeleževal tudi pomembne obletnice.   RAZSTAVE V okviru obeleževanja naziva Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021 bo SEM pripravil cikel manjših razstav: Slovenske penine (v sodelovanju z BIC – Biotehniški izobraževalni center; januar – februar) ; Kulinarične zgodbe SEM – Miza od prehranjevanja do mnogoterih sporočil (jesen); Razsta-va poprtnikov, lecta in malih kruhkov (jesen), in druge dogodke. SEM za april napoveduje realizacijo razstavnega mednarodnega in medinstitucionalnega projekta La Doctora: Življenje in delo dr. Branislave Sušnik v Paragvaju, posvečenega slovenski znanstvenici, ki je življenje posvetila raziskovanju in dokumentiranju staroselskih ljudstev Paragvaja. Z razstavo SEM razkriva in obravnava dosežke slovenske raziskovalke v svetu in hkrati odpira vprašanja o manj poznanih in oddaljenih ljudstvih. Priložnostna razstava Vtisi po 30. letih – Spomini Slovenk in Slovencev v izseljenstvu na priznanje samostojne Slovenije bo prek intervjujev obudila in dokumentirala spomine na čas osamosvajanja Slovenije med Slovenci v izseljenstvu na različnih koncih sveta (junij). Z osrednjo razstavo (konec septembra) Ljudska umetnost med domom in svetom bo obravnavana simbolna govorica ljudske likovne umetno
»Kersnikova 4 ni več sinonim za ljubljansko kulturno četrt«

»Kersnikova 4 ni več sinonim za ljubljansko kulturno četrt«

Mladina, 5. januar 2021 ― Stavbo na Kersnikovi 4, kjer so imeli svoje prostore Galerija Kapelica, Rampa, BioTehna, Vivarium in Petkova akademija, sta lastnika Mestna občina Ljubljana (MOL) in Študentska organizacija (ŠOU) prodala. V njej sedaj deluje samski dom, organizacije so se preselile na Likozarjevo 1. Kersnikova 4 tako ni več sinonim za ljubljansko kulturno četrt, za progresivno umetniško sceno i...

ODPADE: Kako lahko uporabimo invazivne rastline? – Petra Sladek

Mestna knjižnica Ljubljana, 17. september 2020 ― Predstavili bomo projekt Applause, ki se ukvarja z odstranjevanjem invazivnih tujerodnih rastlin v smislu krožnega gospodarstva in brez odpadkov z aktivnim vključevanjem prebivalcev Ljubljane. Iz odstranjenih rastlin lahko izdelamo mnogo izdelkov in polizdelkov: papir, les, barvila, premaze in bio-škropiva. Za tri vrste rastlin se preučuje možnost priprave okusnih jedi. Predavanje sta pripravila Mestna občina Ljubljana in Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta UL. Število obiskovalcev omejeno na 9. Prijave na kpv@mklj.si in 01 308 57 00.
ANDREJ ŠKUFCA: ČRNI TRG / BLACK MARKET

ANDREJ ŠKUFCA: ČRNI TRG / BLACK MARKET

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 25. junij 2020 ― Spiralaste roke Črnega trga spominjajo na samosestavljive dele, katerih cilj je popolna avtomatizacija. Njihova algoritmična enakomernost izhaja iz vrhunskih oblikovalskih platform, ki se uporabljajo za sodobno proizvodnjo in njihovo snovno manifestiranje. Pravzaprav so to virtualne vizije in interpretacije, ki oblikujejo naše okolje. Bleščeče črne cevi ponazarjajo svoj zemeljski izvor, naftovode, oceanske kable iz optičnih vlaken, morske jegulje, eksoskelete in najzgodnejše oblike cevastih večceličnih mikroorganizmov. Ti predmeti sploščajo čas v prvobitnost prihodnosti, ki zanika človekovo izjemnost.Črni trg je prostor trgovanja zunaj pravnih okvirov. Najbolj znan spletni primer, Svilna pot, premika fizične predmete po zemlji prek svoje lovkaste mreže virtualne komunikacije in izmenjevalnih omrežij. Načeloma je anarhistična – molekularna in rizomatična. Lahko se razprši in združi v neskončne tvorbe, pri čemer se nenehno pomika med minljivim in fizičnim. Po svoji biti je to, kar Keller Easterling imenuje aktivna oblika, organ brez telesa, ki v naši družbi obstaja kot skoraj neviden vzporeden svet, njegov modularni, organski in biotehnični korpus pa razkriva duha za institucijami in politično etiko.Po mnenju avtorjev znanstvene fantastike, kot sta J. G. Ballard ali Stanisław Lem, je zamišljanje prihodnosti vedno način kritiziranja našega lastnega časa. Dandanes neizkoriščen potencial ustvarjanja avtomatiziranih družb radikalne enakosti sicer obstaja, vendar je cilj sedanje korporativne strukture dokončati izčrpavanje čim večje količine materialne in človeške energije na podlagi podivjanega antitehnološkega modela, ki se bolj kot na véliki skok naprej osredotoča na povečevanje potrošnje. Ob uporabi znanstvenih vizij biotehnologije, arhitekture in urbanizma je Črni trg predlog morebitnih prihodnosti, ki zajemajo emancipacijski potencial tehnologije ter ponovni razmislek o vlogi in položaju človeštva v planetarni prepletenosti.Samostojna razstava Andreja Škufce v Mednar

Curk Arhitektura: Ekohiša BIC

OUTSIDER, 13. marec 2020 ― Novo stavbo, ki bo delovala kot učilnica in učni pripomoček hkrati, so za Biotehniški izobraževalni center Ljubljana zasnovali pri Curk Arhitekturi. Ste vedeli, da je BIC Ljubljana eden največjih šolskih centrov pri nas? Tam poteka izobraževanje na devetih različnih srednješolskih in dveh višješolskih programih, ki pokrivajo področja veterine, živilstva in prehrane, biotehnologije, naravovarstva, gostinstva in… The post Curk Arhitektura: Ekohiša BIC appeared first on OUTSIDER.

Kako lahko uporabimo invazivne rastline? – Petra Sladek

Mestna knjižnica Ljubljana, 3. marec 2020 ― Predstavili bomo projekt Applause, ki se ukvarja z odstranjevanjem invazivnih tujerodnih rastlin v smislu krožnega gospodarstva in brez odpadkov z aktivnim vključevanjem prebivalcev Ljubljane. Iz odstranjenih rastlin lahko izdelamo mnogo izdelkov in polizdelkov: papir, les, barvila, premaze, bio-škropiva… Za tri vrste rastlin se preučuje tudi možnost priprave okusnih jedi. Nosilec projekta Applause je Mestna občina Ljubljana, poleg nje so partnerji v projektu: tri fakultete Univerze v Ljubljani (Biotehniška fakulteta: Oddelek za biologijo, Oddelek za agronomijo, Oddelek za lesarstvo in Oddelek za gozdarstvo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Naravoslovnotehniška fakulteta: Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje), JP Voka Snaga, d. o. o., Institut Jožef Stefan, Kemijski inštitut, Inštitut za celulozo in papir, Tisa, d. o. o., GDi, d. o. o., Trajna – Društvo za razvoj trajnostnega oblikovanja, Zavod za tipografijo in tiskarsko dediščino tipoRenesansa ter Center odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije. Več o projektu Applause lahko najdete na spletni strani projekta.

ODPOVEDANO: Raziskovanje snežnega leoparda na Altaju: rezultati 2015-2019 – dr. Miha Krofel

Mestna knjižnica Ljubljana, 26. februar 2020 ― Snežni leopardi v gorskih ekosistemih opravljajo vlogo vrhovnih plenilcev in so odlično prilagojeni na ekstremne visokogorske razmere. Ker živijo v težko dostopnih predelih, so med najslabše raziskanimi vrstami velikih mačk. V predavanju bo doc. dr. Miha Krofel poleg osnovne biologije snežnega leoparda predstavil, kako potekajo terenske raziskave in pokazal rezultate raziskovalnih ekspedicij v Mongolijo iz zadnjih petih letih. Poseben poudarek bo na zadnji odpravi (Sutay 2019), ki je bila do zdaj tudi najuspešnejša in pokazala velik pomen območja Sutaya za varstvo azijskih gorskih ekosistemov, ki so pod vse večjim pritiskom živinoreje in klimatskih sprememb. Dr. Miha Krofel je raziskovalec in predavatelj na Oddelku za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani ter gostujoči raziskovalec na nemškem inštitutu IZW v Berlinu. Je aktivni član IUCN Species Survival Commission in drugih mednarodnih strokovnih združenj. Raziskovalno se ukvarja predvsem z ekologijo in upravljanjem z velikimi zvermi v Evropi, Afriki, Aziji in Severni Ameriki. Največ terenskega dela posveča evrazijskemu risu, volku, rjavemu medvedu, snežnem leopardu, šakalu, afriškemu leopardu, gepardu itd. Je soavtor več kot 100 znanstvenih in strokovnih člankov ter osmih knjig na temo divjih živali.

Spomladanska oskrba vrta – Peter Ribič

Mestna knjižnica Ljubljana, 14. februar 2020 ― Govorili bomo o nujnih opravilih v vrtu pred nastopom pomladi. Pomladni čas, zaradi segrevanja ozračja nekoliko prehiteva in temu primerno se prilagajajo tudi okrasne rastline. Spregovorili bomo o rezi okrasnih cvetočih grmovnic, vzpenjavk in sadnega drevja. Pravilni pristop k rezi namreč zagotavlja bujno cvetenje same rastline in kasnejšo normalno rast. Peter Ribič je predavatelj na Biotehničnem centru Naklo.

Šakali v Evropi: od kod so prišli in kaj nam prinašajo? – dr. Miha Krofel (Pravice živali)

Mestna knjižnica Ljubljana, 17. december 2019 ― Zlati šakal je slabo poznana vrsta zveri, ki se je v zadnjih desetletjih dramatično širi po mnogih državah Evrope. Na predavanju bomo bolje spoznali šakala in njegov način življenja, pa tudi o razlogih za njihovo širjenje. Od kje izvirajo ter kakšne so morebitne negativne in pozitivne posledice, ki jih prinašajo? Spregovorili bomo tudi o polemiki glede avtohtonega statusa te vrste ter njenega upravljanja. Dr. Miha Krofel je raziskovalec in predavatelj na Oddelku za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani ter gostujoči raziskovalec na nemškem inštitutu IZW v Berlinu. Je aktivni član IUCN Species Survival Commission in nekaterih drugih mednarodnih strokovnih združenj. Raziskovalno se ukvarja predvsem z ekologijo in upravljanjem z velikimi zvermi v Evropi, Afriki, Aziji in Severni Ameriki. Največ terenskega dela posveča evrazijskemu risu, volku, rjavemu medvedu, snežnem leopardu, šakalu, afriškemu leopardu, gepardu, itd. Je soavtor več kot 100 znanstvenih in strokovnih člankov ter osmih knjig na temo divjih živali.

Ris v Sloveniji: rezultati raziskav in ukrepi za preprečitev izumrtja – dr. Miha Krofel

Mestna knjižnica Ljubljana, 24. oktober 2019 ― Evrazijski ris je največja evropska mačka in pomemben del narave dinarskih gozdov. Slovenska populacija se žal hitro zmanjšuje in danes ris velja za avtohtono vrsto sesalca, ki je v Sloveniji najbolj ogrožena. Genetske analize kažejo, da je populacija brez hitrega ukrepanja obsojena na izumrtje. Na predavanju boste spoznali najzanimivejše ugotovitve večletnega raziskovanja risov v slovenskih gozdovih, kaj so razlogi za njihovo današnjo ogroženost. Seznanili pa se boste tudi z novim mednarodnim projektom LIFE Lynx, s katerim bodo slovenski strokovnjaki poskušali preprečiti izumrtje tega skrivnostnega plenilca. Dr. Miha Krofel je raziskovalec in predavatelj na Oddelku za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani ter gostujoči raziskovalec na nemškem inštitutu IZW v Berlinu. Je aktivni član IUCN Species Survival Commission in drugih mednarodnih strokovnih združenj. Raziskovalno se ukvarja predvsem z ekologijo in upravljanjem z velikimi zvermi v Evropi, Afriki, Aziji in Severni Ameriki. Največ terenskega dela posveča evrazijskemu risu, volku, rjavemu medvedu, snežnem leopardu, šakalu, afriškemu leopardu, gepardu itd. Je soavtor več kot 100 znanstvenih in strokovnih člankov ter osmih knjig na temo divjih živali.
Your Alps in Triglav, moj navdih

Your Alps in Triglav, moj navdih

Planinski muzej, 27. september 2019 ― Vabljeni na ogled dveh likovnih razstav, ki smo ju pripravili ob Dnevih evropske kulturne dediščine: Your Alps Razstavo Your Alps so pripravili dijaki Biotehniškega centra Naklo. V sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom so najprej izvedli fotografsko delavnico. Na osnovi fotografij so dijaki izdelali likovne naloge. Tako pravzaprav gledamo dvojno razstavo – fotografij in likovnih izdelkov. Likovni [...]
še novic