Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 26. april ― V ne-prostoru vesolja se prostor kot lokacija določa z orbitami vesoljskih objektov, med katerimi planet na robu Mlečne ceste s svojim edinstvenim ekosistemom utripa v krčih pod pezo najbolj invazivne med živalskimi vrstami. Krhkost planeta, načeta z neuravnoteženim izkoriščanjem vsega za dobro kapitala kot najnižjega skupnega imenovalca človeške živali, se kaže kot morebitni konec vrste. Radikaliziranje pogojev za bivanje, ki potrebuje atmosfero, rastline in druga ne-človeška živa bitja, se v projektih Dorotee Dolinšek kaže kot tisto stanje obstajanja planetarne živosti, ki ga že danes srečujemo v ekstremnih pogojih vesoljskih prostorov. Z ustvarjanjem mikroperformativnih situacij, v katerih se možnost preživetja dosega le z izjemnimi napori, v katerih je človek raztelešen na množice fizioloških funkcij, avtorica ustvarja čutne priložnosti za globoko samorefleksijo. Projekt Ex.A.R.U. (Exo Auxiliary Respiratory Unit) je sestavljen kot biotehnološki podaljšek človeškega organizma, obsojenega na dihanje. Refleksno premikanje gladkih mišic se skozi pomožno zračno kapsulo ozavesti do točke, kjer vsak vdih in izdih riše tanke meje živosti. Odvisnost od številnih nečloveških organizmov, ki omogočajo telesne funkcije, se v umetni atmosferi orbitalnih habitatov pokaže kot disbioza – osip človeškega mikrobioma, potrebnega za preživetje –, ki v projektu Biosymbiotic Exoskeleton ponudi imaginarni pakt med somatskim in biotskim. V projektu Ex.A.R.U. (Exo Auxiliary Respiratory Unit) je vzpostavljen monokulturni rastlinjak (s širokolistnatima rastlinama aglaonema in alokazija), okrog katerega se odvija izkustvena situacija nadzorovanega dihanja, potrebnega za vzdrževanje človeških funkcij v ekstremnih okoljih, kjer zraka ni, ga primanjkuje ali pa je neprimeren za vdihavanje. V vesolju, ki je v središču avtoričinega umetniškega interesa, se ta spekulativna situacija kaže kot imaginarna krajina, s pomočjo katere je mogoče misliti preživetje človeka, ki je fiziološko določen z atmos

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 24. oktober 2022 ― Biopoetična in biokemična instalacija ‘ID drevesa – kako postati drevo za drugo drevo’ je večletni projekt, v katerem Agnes Meyer-Brandis raziskuje možnosti komunikacije med človekom in drevesom preko vonja. S pomočjo zajemanja hlapnih organskih spojin (HOS) izbranega drevesa in njihovega sintetiziranja v parfum avtorica na razstavi obiskovalcem omogoči, da dišečo tekočino nanesejo na svoje telo in s tem spekulativno stopijo v neverbalno komunikacijo z rastlino. Vonj gozda nastaja iz hlapljivih spojin v zemlji in posameznih dreves. Te vonjave drevesa in druge rastline uporabljajo za prenos informacij, od katerih so soodvisne. Vsako drevo ima svoj značilen HOS odtis – svojo olfaktorično identiteto, s pomočjo katere lahko rastline med seboj razlikujemo. Za razstavo v Galeriji Kapelica je avtorica izbrala rastlino katsura ali tako imenovano karamelno drevo. S pomočjo znanstvenic z Inštituta Jožef Stefan je v mesecu juniju 2022 izmerila eterični oblak hlapljivih molekul korenin, debla in listov, ki so ga v laboratoriju IJS s pomočjo spektralne kromatografije dešifrirali v izmerljive molekulske količine. Kljub zelo zahtevnim biotehnološkim meritvam, hlapnih molekul ni bilo mogoče popolnoma natančno določiti, zato je k boljšemu določanju vonjav umetnica povabila poklicnega parfumerja. Zbrane strojne in čutne podatke je avtorica s sodelavci združila v parfume ‘Oblak korenin’, ‘Oblak stebla drevesa’ in ‘Oblak krošnje drevesa’, ki so vodili do sinteze parfuma ‘Identiteta enega drevesa’. V Galeriji Kapelica je poleg karamelnega drevesa in parfuma, nastalega iz njegovega organizma, mogoče spoznati tudi vonjave dreves iz drugih delov Evrope, kjer je Agnes Meyer-Brandis raziskovala in razstavljala v preteklosti.

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 5. marec 2022 ― Taro Knopp je raziskovalec in umetnik, ki ustvarja z miceliji v okviru kulturnega središča Stadtwerkstatt (Linz), ki je eden od članov mednarodnega združenja Myceium Network Society. V okviru te mreže, ki vključuje tudi Kersnikovo, ustvarjalci raziskujejo in tematizirajo micelij kot vseprisotni organizem, preko katerega komunicirajo različne rastline in organizmi. Micelij je v teh projektih razumljen kot taktična socio-politična primera, skozi katero se kritično premišlja alternativne modele ekonomske produkcije in sobivanja. V okviru programa MyCoBiont, ki na Kersnkovi poteka v zadnjem letu, Taro predstavlja svoj projekt ‘ml-iso|la|ti|o|nis|mus’, s katerim vzpostavlja mrežo micelijev, preko katerih se pretakajo informacije med simbiotičnimi zemeljskimi organizmi in rastlinami. Umetnik ga je zasnoval za predstavitev na Bienalu Taipei 2019: v kroglah, posebej narejenih iz transparentnega akrila, je v zemlji razraščen micelij opremljen z različnimi tehnološkimi senzorji, radijskimi oddajniki in sprejemniki. Elektronske naprave zaznavajo spremembe v živem miceliju in preko radijskih valov ustvarjajo zvočni prostor, v katerem lebdijo kroglasti ekosistemi. Na ta način je Ganoderma lucidum mycelium povezan z tehnološkimi vmesniki in spremenjen v simbolični tehno-organski stroj. V laboratoriju Vivarium, ki je del laboratorija za žive sisteme BioTehna, je Taro vzpostavil omenjeni tehno-organski hibrid z uporabo ostankov številnih instalacij, ki so jih umetnice in umetniki pustili za seboj. V tednu pred razstavo je Taro skupaj z udeleženci raziskovalnih in ustvarjalnih delavnic MyCoBiont, ki so na Kersnikovi potekale vse leto, razvijal različne hibride. Te konstrukcije bodo postale del stalne postavitve umetniških projektov na Kersnikovi in bodo s tem omogočile, da se opazovanje, raziskovanje in ustvarjanje novih kombinacij izvaja v daljšem časovnem obdobju tekom prihodnjih let, s čimer bodo umetniki in biohekerji imeli možnost nepretrganega spremljanja tega inspirativnega h