Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 24. december 2021 ― Saša Spačal v svojem delu raziskuje preplet narave in kulture, pri čemer se osredotoča predvsem na vpetost vseh sprememb v neskončno število mikro in makro povratnih zank, ki jih poganja človeškemu očesu nevidna presnova mikroorganizmov. V tokratni, še nastajajoči seriji del MikoMitologije (2020–), ki jo za zdaj sestavljajo dve biotehnološki instalaciji, videoesej in performativna delavnica, se podaja v podzemlje, kjer raziskuje micelij, torej vegetativni del gliv, ki spleta mrežaste nitaste strukture in medsebojno ne povezuje zgolj posameznih dreves, ko med njimi prenaša vodo, dušik, ogljik in druge kemijske elemente, temveč pomeni tudi njihov komunikacijski sistem. A podzemno medmrežje v MikoMitologijah ni obravnavano kot inerten informacijski sistem, ki zgolj zaznava in prenaša sporočila o nadzemeljskih dogodkih, ampak kot kompleksna mnogoterost potreb in strategij podtalnih sil. Instalaciji pripovedujeta zgodbi, ki se odvijata v dveh vozliščih disfunkcionalnega svetovnega tehnomicelijskega omrežja. MikoMitologije: Prelom je biomimetična mikocentrična mreža z osrednjim vozliščem v mikroskopu, opremljenim s programom računalniškega vida. Medtem ko se na okoliških, mite ustvarjajočih zaslonih prikazuje ekstrakcija gob iz okolja, mikroskop presejuje mreže micelija, računalniški vid pa z vsako detekcijo gibanja v hifi micelija sproži zvok in različne glasove, ki ponavljajo stavek: »Ne moremo se vrniti v normalno stanje, ker je normalnost, ki smo jo imeli, problem.« Gibanje delca hranila hkrati povzroči spremembo v kroženju podob. Tako kot se micelij odloči, kam bo poslal hranilne snovi, tudi algoritem mreže izvede lastno premeno videov. Če lahko prvo instalacijo razumemo kot indikator krizne situacije svetovnega spleta, v katerem glasovi kličejo po spremembah, novih zgodbah in novih načinih razmišljanja, instalacija MikoMitologije: Vzorčenje že razvija predloge in metode za izhod iz perečih okoliščin, in sicer z vzpostavitvijo dialoga z ekosistemom gob. Biotehnološka

SEM, 20. januar 2021 ― Sporočilo za javnost                                      Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 19. januar 2021                                    SEM za naziv Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021 Razstava Slovenske penine Slovenski etnografski muzej je vključen v promocijo naziva Slovenija - Evropska gastronomska regija 2021 (že od kandidature za ta naziv naprej). Za leto 2021 je zasnoval cikel manjših lastnih razstav in razstavo o slovenskih peninah, pri katerih sodeluje Biotehniški izobraževalni center Ljubljana. BIC Ljubljana je v sodelovanju s SEM pripravil razstavo Slovenske penine. Postavljena je v raz-stavni hiši SEM in bo od 20. januarja 2021, dokler je muzej za javnost zaprt, dostopna preko jav-ljanj v živo na Facebooku (27. januarja, 3. in 10. februarja ob 11.00) in spletnega vodenega ogle-da. V kolikor pa bo muzej mogoče obiskati, bo razstava na ogled do predvidoma 14. februarja 2021. O razstavi Slovenske penine V Sloveniji imamo bogato dediščino proizvodnje penečih vin (več kot 250), katerih kakovost je zelo visoka. V SEM je razstavljenih več kot 160 penin 70 slovenskih proizvajalcev, vključno s pe-nečimi medicami, predstavljene so slovenske vinorodne dežele, metode pridelave, klasifikacija in delitev penečih vin po barvi ter razvrščanje v razrede. Posebej izpostavljene so penine, ki so leta 2020 bile odlikovane na Decanter ocenjevanju. Gre za največje in najvplivnejše ocenjevanje na svetu, ki poteka v Londonu in na katerem je Sloveni-ja leta 2020 dosegla izjemen uspeh in prejela 5 platinastih, 7 zlatih, 60 srebrnih in 114 bronastih medalj. Razstava vključuje tudi nagrajeno penino peničarja Mirana Sirka, Bjana cuve prestige extra brut 2015, ki se je uvrstila med pet najprestižnejših platinastih medalj in tudi dve penini nagrajeni z zlato medaljo: Vino Gross za  Furmint brut nature 2013  in Vinska klet Dveri-Pax za DP šipon brut 2016. Razstavo so pripravili predavatelji BIC Ljubljana, dr. sc. Gordana Vulić,