ANA DESETNICA 2021 – po zaključku festivala je na vrsti ZAHVALA!

Ana Monro, 7. julij 2021 ― 10 dni potovanja po 11 mestih z več kot 90 uličnimi ustvarjalci iz 11 držav, ki so s 36 atraktivnimi predstavami soustvarili 93 brezplačnih dogodkov, ter druženje z več kot 10.000 obiskovalci je za nami! Ana Desetnica 2021 je bila lepa izkušnja, nepozabno poletno doživetje in trden dokaz, da ŠE ZNAMO BITI SKUPAJ! In to je ... The post ANA DESETNICA 2021 – po zaključku festivala je na vrsti ZAHVALA! appeared first on Ana Monro.
Kanika Gupta je pričela z rezidenco v SEM

Kanika Gupta je pričela z rezidenco v SEM

SEM, 7. julij 2021 ― Kanika Gupta (rojena 1987, New Delhi), umetnostna zgodovinarka, plesalka in filmska ustvarjalka, je po številnih ovirah zaradi covid-19 vendarle prispela v Ljubljano. Vse poletje jo bo mogoče srečati v SEM, kjer bo kot aktivistka v rezidenci projekta Etnografski in muzeji svetovnih kultur kot prostori skrbi pripravila številne dogodke. Kanika Gupta je ta teden že pričela z delom v muzejskih depojih, kjer v sodelovanju z mag. Ralfom Čeplakom Mencinom raziskuje muzejsko indijsko zbirko. Izbrani muzejski predmeti bodo na ogled ob projekciji njenega dokumentarnega filma Bilo je spomladi ..., v katerem Gupta na primeru njene družinske hiše naslavlja problematiko gentrifikacije. Gupta pa pripravlja tudi umetniški performans z naslovom Prekleta zemlja poželjivih žensk, v katerem najpomembnejšo vlogo igra narava. Navdihujejo ga starodavne indijske pripovedi, ki opisujejo naravne lepote in poudarjajo še zlasti pomen dreves. S performansom bo Gupta opozorila na uničevanje narave, ki pomembno prispeva k slabšanju kvalitete življenja. O Kaniki Gupta Kanika Gupta (rojena 1987, New Delhi) je umetnostna zgodovinarka, plesalka in filmska ustvarjalka. Magistrirala je iz umetnostne zgodovine na Oddelku za likovno umetnost Univerze Maharaja Sayajirao, Baroda, Gujarat, in doktorirala na Univerzi Jawaharlal Nehru v New Delhiju na temo starodavnega indijskega motiva ženske in drevesa. Je avtorica knjige Lupadakhe – Unknown Master Sculptors of Ancient India (2019) ter številnih znanstvenih prispevkov na temo starodavnega indijskega kiparstva, slikarstva, estetike in mitologije. Sodelovala je pri več raziskovalnih projektih, med njimi so pridobivanje in dokumentiranje osebnih zbirk Ananda Coomaraswamyja and Kapile Vatsyayan za Kulturne arhive Nacionalnega centra za umetnosti Indira Gandhi v New Delhiju, asistirala pa je tudi profesorju Deepaku Kannalu pri pripravi vsebine za 35 modulov predmeta Zgodovina indijskega kiparstva za spletni podiplomski seminar na Univerzi Grants Com

Razpisne priložnosti (julij 2021)

Asociacija, 7. julij 2021 ― Tokratna Kulturosfera prinaša predvsem številne domače razpisne priložnosti za samozaposlene in nevladne organizacije v kulturi. Opozarjamo tudi na nekatere inovativne priložnosti v tujini. Domači razpisiCenter za kreativnost vabi kulturnike in podjetja k iskanju tvornega sodelovanja. Več na spodnji povezavi. Poziv je odprt za daljše obdobje, projekti pa morajo biti zaključeni do julija 2022. Več informacij. … Preberi več o Razpisne priložnosti (julij 2021)
Kino na zahtevo

Kino na zahtevo

Kinodvor, 7. julij 2021 ― Ste zamudili film na našem rednem sporedu in si ga želite ogledati v družbi prijateljev? Praznujete jubilej in bi radi bližnje obdarili z ogledom filma, ki vam je bil všeč? V Kinodvoru vam ponujamo priložnost, da rezervirate zasebno projekcijo v Mali dvorani za zaključeno skupino do deset oseb. Na voljo pestra izbira filmov, tudi za otroke in mlade.
Ko ima človek svoj plan

Ko ima človek svoj plan

Kinodvor, 7. julij 2021 ― Med 28. junijem in 2. julijem 2021 je v Kinodvor potekala počitniška delavnica igranega filma, na kateri so otroci ustvarili kratki igrani film Človek s planom. Vabljeni k ogledu!

Poletna svežina ob koncu 19. stoletja

Medobčinski muzej Kamnik, 7. julij 2021 ― Med meščani, uradniki in drugimi premožnejšimi prebivalci se je od druge polovice 19. stoletja dalje vedno bolj razširjala zamisel o prijetnejšem preživljanju prostega časa. Po eni strani so začeli odkrivati kraje, ki so jim v poletnih mesecih dajali svežino, kot na primer Kamnik in Bled. Po drugi strani so odkrivali svežino v obmorskih krajih Avstro-Ogrske, […] The post Poletna svežina ob koncu 19. stoletja appeared first on MM:K.

Razpis za delovno mesto: arhitektura/publicistika

OUTSIDER, 7. julij 2021 ― Je arhitektura vaša strast, umetnost vaša ljubezen in tehnika racionalna izbira? Sodelujmo! Delo obsega: pisanje prispevkov o aktualni arhitekturni produkciji za spletno stran outsider.si, pisanje poglobljenih tematskih prispevkov, povezanih z urejanjem prostora, aktivno spremljanje in udeležba na prireditvah, povezanih z arhitekturo in urejanjem prostora v Sloveniji in v tujini, pisanje recenzij in kritik s področij,…

V Galeriji Veselov vrt postavitev Boštjana Lapajneta

Misli, 7. julij 2021 ― V Galeriji Veselov vrt bodo drevi odprli postavitev Boštjana Lapajneta. Kustos Sarival Sosič jo je opisal kot "gibljivo, migetajočo likovno shemo, ki z amorfnimi ali antropomorfnimi posebnostmi ustvarja raznolika živahno gibljiva razmerja med barvito celovitostjo površin oziroma struktur ter detajli, razporejenimi znotraj prosojne materije".
1885 Ljubljana – Dolgostna mera

1885 Ljubljana – Dolgostna mera

Stare slike (Cerknica), 7. julij 2021 ― Zanimiva knjižica nosi naslov: Hitri računar z oziram na sedanji denar po avstrijski veljavi in na novo mero in vago. 8. popravljeni natis Ljubljana 1885 Tokrat se bomo lotili tistega dela knjižice, ki govori o dolgostnih merah in je namenjen spreminjanju starih dunajskih mer v metrske mere in obratno. Najprej nekaj o metru. Meter je […]

7. julija 1890 se je v Benediktu v Slovenskih goricah rodil duhovnik Friderik Sternad

Kamra.si, 7. julij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. julija 1890 se je v Benediktu v Slovenskih goricah rodil duhovnik Friderik Sternad. Umrl je 18. februarja 1990 v Podčetrtku. Svoje temeljno duhovno poslanstvo je Friderik Sternad združeval z izrednim zanimanjem za naravoslovje, predvsem za geologijo. Preučil je vse vrste kamnin, ki se nahajajo v Obsotelju in na Kozjanskem ter iz njih ustvaril bogato zbirko. Kraju, ki ga je z leti vzljubil kot svoj dom, je želel napredek v razvoju, zato je iskal številne možnosti v njegovih naravnih lepotah in danostih. Z odkrivanjem vrelcev in zdravilnega učinka vode je odločilno vplival na razvoj »atomskih toplic«, ki so bile v pomoč bolnim ljudem ter pomenile gospodarski napredek kraja. Friderik Sternad se je rodil v revni kmečki družini in kot deveti otrok kmalu ostal brez matere. Osnovno šolo je obiskoval z vedoželjnostjo ter se odločil šolanje nadaljevati v bogoslužju. Sveto Novo mašo je daroval 15. avgusta 1914 pri Sv. Treh Kraljih v Slovenskih goricah. Med prvo svetovno vojno je zbolel za sušico in se zaradi bolehanja začasno upokojil. Ko je že popolnoma obležal, ga je skrbno negovanje sester usmiljenk v slovenjegraški bolnišnici vendarle pozdravilo. Ponovno je lahko nastopil delo duhovnika. Nekaj časa je služboval na Ptujskem polju in v Šmartnem ob Paki, leta 1935 pa je pričel svojo duhovniško in življenjsko pot v Podčetrtku. Kot duhovnik je mlade farane učil spoštovanja maternega jezika in ljubezen do njega širil tudi med starejše. Drugo svetovno vojno je preživel na Hrvaški, kamor so ga Nemci že na začetku vojne izgnali skupaj z drugimi slovenskimi duhovniki. Po petih letih izgnanstva se je vrnil v Podčetrtek ter od vojne popolnoma uničeno in izropano župnišče ponovno postavil na noge. Takoj po prihodu v Podčetrtek leta 1935 se je Sternad pričel zanimati za toplo vodo v bližnji Harini Zlaki na Hrvaškem, ki je blagodejno vplivala na ljudi. Leta 1952 je dal vodo na analizo, ki je pokazala, da je topliška voda med najmočnejšimi radio
še novic