Mia Paller in Monika Plemen: Sledakcija7. – 24. september...

Mia Paller in Monika Plemen: Sledakcija7. – 24. september...

Hiša kulture v Pivki, 1. september 2021 ― Mia Paller in Monika Plemen: Sledakcija7. – 24. september 2021Kustosinja razstave: Mojca GrmekRazstava z naslovom Sledakcija je plod sodelovanja dveh galerij, Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani (MGLC) in Hiše kulture v Pivki (HKP). Galeriji povezuje podoben odnos do klasične grafične produkcije; obe imata v svojih prostorih grafični atelje, v katerem organizirata različne dejavnosti in dosežke predstavljata javnosti v obliki razstav. Tokrat sta povezali svoje produkcijske možnosti in zasnovali skupen projekt. Vsaka od njiju je k sodelovanju povabila umetnico mlajše generacije, to sta Mia Paller in Monika Plemen, ki sta skupaj zasnovali grafično mapo.Naslov Sledakcija najprej izpostavi skupno izhodišče, ki sta si ga umetnici zastavili pri zasnovi mape, in sicer pojem sled. Sled kot dokaz, da je nekaj bilo ali da se je nekaj zgodilo, sled kot steza, kot posledica zoba časa, kot neposredni odtis, sled kot del procesa nastajanja grafike. Grafična mapa se torej poigrava s pojmom sledi v različnih pomenih besede, obenem pa umetnici v njej materializirata svoje lastno pojmovanje sledi. Prvi del naslova dopolnjuje pojem akcija. Tudi tu gre za dva vidika, na eni strani za osebno akcijo obeh umetnic, na drugi pa za njuno skupno delovanje. Po sili razmer sta umetnici namreč sodelovali na daljavo, pri tem pa je bil ključni akcijski moment pošiljanje matric po pošti. Na ta način sta oblikovali dve skupni grafični plošči.Skupno je v mapi osem grafičnih listov, narejenih v šestih grafičnih tehnikah (sitotisk, lesorez, litografija, suha igla, akvatinta in vernis mou). Na razstavi je predstavljena mapa v celoti in nekateri vidiki procesa njenega nastajanja.────────────Mia Paller (1995) je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in maigstrirala iz programa Medijski dizajn: Mediji na osnovi leč  (Lens-based Media Design) na Inštitutu Piet v Rotterdamu na Nizozemskem. Ustvarja v medijih slikarstva, animacije in fotografij

OSEBNA KODA OBLEKE V LIKOVNIH BESEDAH

KUD Trivia, 4. avgust 2021 ― V poletni številki Likovnih besed je izšel članek o projektu Osebna koda obleke. Sestavljata ga razširjena verzija besedila Ize Pevec, ki je spremljalo razstavo in kronološki predgovor Marije Mojca Pungerčar. Članek v branje: Marija Mojca Pungerčar, Iza Pevec. Od Dresscoda do Osebne kode obleke (pdf.) Likovne besede, št. 117, poletje 2021
Aleksandra Saška Gruden - Pridi k meni.... (2020) Avtorski video/ Video performans

Aleksandra Saška Gruden - Pridi k meni.... (2020) Avtorski video/ Video performans

DIVA nove pridobitve, 28. julij 2021 ― Video delo izhaja iz istoimenskega likovnega projekta v prostoru, v katerem se avtorica osredotoča na sporočila, ki jih pošiljajo uporabniki spoznavnih portalov izbrani simpatiji. Pozornost je usmerjena na pisana besedila, ki v kratkih stavkih, včasih več pomenskih besedilih, zgoščeno in obenem nazorno, prepričujejo, da so oni najboljši in da iščejo nekoga, ki je zanje popoln. V delu avtorica obrnjena z golim hrbtom proti kameri reinterpretira stanja, ki ji...

Ad hoci – pesniško, likovno, glasbeni večeri

Vrabec Anarhist, 18. julij 2021 ― Treba se je predvsem prepustiti besedam, zraven spremljati zarise in zamahe, ki na koncu ustvarijo lastno interpretacijo na samo poezijo. In pa glasbi, ki z različnimi improvizacijami vzdržuje nit zbranosti in prav posebnega ritma večera. The post Ad hoci – pesniško, likovno, glasbeni večeri first appeared on Vrabec Anarhist.

Tri likovne sekcije razstavljajo v preboldski knjižnici

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 9. julij 2021 ― Do konca julija 2021 je v Občinski knjižnici Prebold v času njene odprtosti na ogled razstava likovnih del treh likovnih sekcij, ki delujejo v Taboru, na Polzeli in v Andražu nad Polzelo. Umetnine 26 članov so pod mentorstvom Dragana Podovaca nastale v sklopu majskega dogajanja Tedna ljubiteljske kulture, v preboldsko knjižnico pa jih je umestila vodja likovne sekcije Mavrica Tabor Julija Juhart.   Besedilo: Lea Felicijan Fotografije: Darko Naraglav
Trgovina: Jean Vodaine: vod an, bad adn, bodi eden, bodi nekdo - Ob stoti obletnici rojstva ...

Trgovina: Jean Vodaine: vod an, bad adn, bodi eden, bodi nekdo - Ob stoti obletnici rojstva ...

Tolminski muzej, 6. julij 2021 ― Katalog je izšel ob odprtju razstave Vodainovih del, s katero se je Tolminski muzej poklonil stoletnici rojstva francoskega umetnika slovenskih korenin. Na razstavi in v katalogu je predstavljen izbor slik, grafik in plakatov iz bogate zbirke del, ki jih je Vodaine nekaj let pred svojo smrtjo podaril Tolminskemu muzeju. Spremno besedo katalogu je napisala mag. Damjana Fortunat Černilogar, direktorica Tolminskega muzeja, umetnika in njegovo delo pa predstavila likovna kritičarka ...
Ptuj: V kraljestvu točk Alje Košar

Ptuj: V kraljestvu točk Alje Košar

Štajerski tednik, 30. junij 2021 ― V okviru Muzejske poletne noči Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož so v romanskem palaciju na ptujskem gradu odprli razstavo del grafične umetnice in likovne pedagoginje, Ptujčanke Alje Košar. Razstavo je postavil Branko Vnuk, ki je tudi avtor besedila promocijskega kataloga.
Razstava 30 let samostojnosti – simboli slovenstva

Razstava 30 let samostojnosti – simboli slovenstva

Notranjsko primorske novice » Kultura, 16. junij 2021 ― Razstava 30 let samostojnosti – simboli slovenstva Featured Logatec – V upravnem centru v Logatcu je do 7. julija v poslovnem času na ogled razstava 30 let samostojnosti – simboli slovenstva. Na dogajanje pred 30 leti, od plebiscita do osamosvojitvene vojne spominjajo fotografije iz arhiva Marcela Štefančiča in Vladislava Puca, nekaj društev in posameznikov pa je prispevalo izdelke, ki prikazujejo simbole slovenstva. Razstava 30 let samostojnosti – simboli slovenstva, Upravni center Logatec, 10. junij–7. julij 2021 Foto: Občina Logatec Razstavo je pripravila občina v sodelovanju z javnim skladom za kulturne dejavnosti. Na njej s svojimi izdelki sodelujejo Društvo likovnikov Logatec, Darinka Lapajne iz Hotedršice in njena hčerka Sofia Zoppellaro Lapajne, članice Društva kmečkih in podeželskih žena Logatec, ki so razstavile značilno slovensko posodje, učenci in učitelji osnovne šole 8 talcev, ki so razstavili izseke besedil slovenskih avtorjev in likovna dela, ter člani študijske skupine Servietna tehnika Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki so simbole slovenstva izdelovali pod mentorstvom Ivice Glušič Matko. pet ČlanekRazstava 30 let samostojnosti – simboli slovenstva se je najprej pojavil naNotranjsko primorske novice.#

Voden ogled razstave Svetlobe – retrospektiva slik na platnu in zaporniških risb Čora Škodlarja

Knjižnica Novo Mesto, 14. junij 2021 ― Ciril Horjak in dr. Miklavž Komelj Naš prireditveni atrij že dober mesec dni krasi gostujoča razstava slik na platnu in zaporniških risb slikarja, časnikarja in restavratorja Čora Škodlarja, ki je rad slikal tudi na Dolenjskem in bil dober prijatelj pisatelja Slavka Gruma. Da bi imeli obiskovalci možnost bolje spoznati tega izredno zanimivega umetnika z izrazitim čutom za pravičnost, ki je ves čas hodil po robu, smo pripravili voden ogled po razstavi z umetnostnim zgodovinarjem dr. Miklavžem Komeljem ter ilustratorjem in striparjem Cirilom Horjakom, ki sta prispevala tudi besedili za razstavni katalog ob razstavi. Dr. Miklavž Komelj je spregovoril o Škodlarjevi zanimivi življenjski poti in njegovem delu, ki je javnosti premalo znano. Ciril Horjak pa se je osredotočil predvsem na umetnikovo bistvo likovne poetike, to je raziskovanje svetlobe. Slike, s katerimi je umetnik kljuboval estetiki svojega časa in hkrati v njih ujel odblesk večnosti, so se nam včeraj razkrile v povsem novi luči. Vsi, ki bi jih še želeli občudovati, pohitite, saj se razstava počasi izteka. Na ogled bo še do vključno četrtka, 29. junija 2021. Lepo vabljeni k ogledu.

Razstava Daleč od ponorelega sveta

Knjižnica Novo Mesto, 9. junij 2021 ― razstava likovnih del z državnega likovnega srečanja osnovnih šol s prilagojenim programom. V Mušičevi avli pred Oddelkom za mladino v juniju gostuje razstava z naslovom Daleč od ponorelega sveta, ki jo je pripravila Osnovna šola Dragotina Ketteja kot rezultat 13. državnega likovnega srečanja osnovnih šol s prilagojenim programom. Nastalo je toliko likovnih izdelkov, da bo razstava na ogled v dveh delih.   Srečanja, ki je tokrat potekalo na daljavo, se je udeležilo 133 učencev s posebnimi potrebami iz 27 slovenskih osnovnih šol s prilagojenim programom. Ustvarjali so znotraj svojih šol v "mehurčkih" pod mentorstvom njihovih učiteljev. Vodilo za ustvarjanje je bila pesem novomeške skupine Drevored z naslovom Daleč od ponorelega sveta, kar je bila tema in tudi naslov 13. državnega likovnega srečanja, ki ga je letos gostila novomeška Osnovna šola Dragotina Ketteja.   Udeleženci srečanja so poskušali vsak na svoj način in v različnih likovnih tehnikah odgovoriti na vprašanje, kakšen svet si želijo, in pokazati, da je svet lahko tudi drugačen. Z likovnih izdelkov tako odsevajo domišljijski koščki sveta, ki otrokom pomenijo odmik od trenutne ponorele realnosti. Kraji, kjer se ljudje še vedno lahko povezujejo med sabo in z naravo, se umirijo, znajo ceniti malenkosti ter so srečni. Za boljše razumevanje nastalih likovnih del so mladi ustvarjalci svoja dela dopolnili z besedilom. Vsi udeleženci srečanja so dobili bronasta priznanja, podelili pa so tudi zlato in srebrno priznanje, saj so nekateri izdelki še posebej izstopali. Žirija, ki sta ju vodili organizatorici srečanja Gabriela Maček in Ksenija Pejanovič, je imela težko delo. Povedali sta, »da so sodelujoči ustvarjalci zelo dobro zadeli temo likovnega srečanja ter nam skozi likovna dela pričarali svet, kakršnega vidijo skozi svoje oči – svet poln sreče, ljubezni, veselja, barv, svet, kjer vlada harmonija. Zato je bilo zelo težko izbrati najboljša tri likovna dela, saj je vsako zase nekaj posebnega in čaro
SONJA VULPES: LIMBO

SONJA VULPES: LIMBO

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 11. maj 2021 ― Naslov razstave Limbo je premišljeno izbrana beseda, s katero lahko natančno in neposredno opišemo likovno-duševni izraz avtoportretov v najnovejši seriji grafik Sonje Vulpes, na katerih prevladuje psiho-fizično stanje negotovosti in ujetosti v nedoločljiv vmesni ali prehodni prostor.Čas podob, v katerem živimo, je zanimiv in bolj kompleksen, kakor nam ga prikazujejo množice fotografij osebnih profilov na družbenih omrežjih, kjer prevladuje veselje srečnih ljudi. Iz neke oddaljene prihodnosti bi zagotovo trdili, da je bilo to obdobje vsesplošne radosti. A nekateri srečni obrazi – selfiji – so le maske, pod katerimi se skrivajo negotovost, strah, obup, jeza, žalost, nemoč in podobna zapletena čustvena stanja človeške psihe. Nezmožnost izpovedovanja osebne sreče in veselja marsikoga prisili v zavestno laž o tem ali pa ga izloči iz pričakovanih in sprejemljivih družbenih okvirov.Razmah selfijev je posredno vplival tudi na razumevanje avtoportreta, ki je v kontekstu likovne umetnosti uveljavljen motiv, za katerega lahko rečemo, da načrtno slika človeško psiho takšno, kakršna je. Težavnost motiva in nezmožnost poglobljenega pogleda vase sta nemara vzroka, da je razmeroma redek v sodobni likovni umetnosti, še redkeje pa ga srečamo v sodobni slovenski grafični produkciji. Dober avtoportret določata izoblikovan likovni jezik in brezkompromisna iskrenost v opazovanju samega sebe. Avtoportreti Sonje Vulpes imajo oboje. Začutimo lahko surovo izpovednost kot posledico iskrenega opazovanja same sebe, zato je na upodobitvah ne obkrožajo simboli ali drugi pomenski znaki, saj poskuša tako rekoč vse povedati s položajem telesa in izrazom na obrazu, s poudarkom na očeh, ki so lahko polni črni ali zgolj obrisani prazni beli krogi. Figura je pogosto pokrčena in ujeta v nedoločenem prostoru, kjer sta ozadje in prostor le nakazana, večinoma pa popolnoma abstraktna in bolj odsevata razpoloženje figure kot njeno prostorsko umestitev. Grafike odlikuje preprosta in natančna risba, ki jo graf

Razstava Klementine Golija

Kamra.si, 20. april 2021 ― Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož vabi v Miheličevo galerijo na Ptuju, na ogled pregledne razstave Več kot pogled: slike 2010-2020 akademske slikarke in magistrice likovne umetnosti Klementine Golija. Razstavo in katalog z besedili umetnostnih zgodovinarjev Stanke Gačnik in ddr. Damirja Globočnika so pripravili v sodelovanju z Gorenjskim muzejem Kranj, Muzeji radovljiške občine in Medobčinskim muzejem Kamnik. Razstava (kustodinja Stanka Gačnik) bo na ogled od 23. aprila do 30. maja 2021.

V Celju ulična razstava ilustracij o hrepenenju v času epidemije

Misli, 15. april 2021 ― Na Krekovem trgu v Celju je od danes na ogled razstava z naslovom Zemljevid Hrepenenja, ki jo sestavlja 20 ilustracij likovne umetnice Nee Likar. Kot je povedala za STA, se njene podobe prepletajo s poezijo Sare Kager, postavitev pa vizualno in besedno tematizira hrepenenje, ki ga vsi, a vsak na svoj način, doživljamo v času epidemije.
Logatec: Razstava ilustracij Aline Asberge Nabergoj

Logatec: Razstava ilustracij Aline Asberge Nabergoj

Notranjsko primorske novice » Kultura, 10. februar 2021 ― Logatec – V avli upravnega centra v Logatcu so ob kulturnem prazniku postavili razstavo ilustracij Aline Asberge Nabergoj, ki so nastale za otroško slikanico Na gregorjevo se ptički ženijo. Ilustratorka je besedilo pravljičarja Romana Trevna prelila v živahne, barvite upodobitve, ki so v upravnem centru na ogled do 17. marca. Razstava ilustracij Aline Asberge Nabergoj za slikanico Na gregorjevo se ptički ženijo, Upravni center Logatec, 4. februar–17. marec 2021 Foto: Občina Logatec »Slike nas peljejo skozi zgodbo o svetem Gregorju, ki je pred davnimi časi prišel v naš kraj in s pomočjo ajdovskih deklic, studenčnic in budigojev prebudil pomlad,« so sporočili z občine. »Pisec je s svojo domišljijo v pravljico povezal elemente slovenskega ljudskega izročila, tradicijske predstave gregorjevega in pripovedke o Ajdih. Gregorja so vedno obdajale ptice, toda izmed vseh ptic je na njegovi rami najraje posedala golobica Jasna. Nekoč je na svoji poti srečal lačne otroke in jim s pomočjo golobice Jasne, babice Krasne in ostalih gozdnih živali pripravil gostijo, kjer je tudi poročil zaljubljena vodomca. In od takrat naprej velja rek, da se na gregorjevo ptički ženijo.« V spremnem besedilu slikanice je etnologinja in kulturna antropologinja Mirjam Perez Zelenc orisala tradicijske predstave o gregorjevem na Slovenskem. Knjigo je uredila in oblikovala Brigita Vehar in bo izšla pri Mimetik design. Nastanek likovne opreme je podprla logaška izpostava sklada za kulturne dejavnosti, ki je tudi pripravila razstavo ilustracij. Alina Asberga Nabergoj je Latvijka, ki od leta 2005 živi in dela v Sloveniji, kjer si je ustvarila drugi dom. Že od otroštva je risala in slikala v različnih tehnikah, najprej s flomastri in svinčniki, nato z akvareli, oljnimi pasteli in nazadnje z olji. Veliko uporablja mešano tehniko. Ob restavratorskem delu se je pri retuširanju fresk navdušila za ustvarjanje v tehniki beneški stil retuše. Med drugim je sodelovala je na likovnih kolonijah Ume

Ob kulturnem prazniku vabimo k ogledu predstave in poslušanju recitala

Lutkovno gledališče Maribor, 2. februar 2021 ― Drage obiskovalke, dragi obiskovalci, na Prešernov dan, ko običajno na široko odremo vrata gledališča in vam podarimo brezplačne dogodke, bomo tokrat praznovali varno, virtualno. V ponedeljek, 8. februarja 2021, vam bo od 10. do 11. ure na voljo nova predstava Rumi in Kapitan, ki bo dostopna na spodnji povezavi. Predstava je nastala po istoimenski slikanici Saše Pavček, v likovni podobi in režiji Eke Vogelnik. Med 12. in 13. uro bomo pred gledališčem, na Vojašniškem trgu v Mariboru, prenašali recital Prešernove poezije v organizaciji Združenja dramskih umetnikov Slovenije ki ga bo bo prenašal 3. program nacionalnega radia - program ARS. Kljub temu, da je bo letošnji praznik kulture precej drugačen, si želimo, da zaužijemo dobro mero odlične kulturne ponudbe. Ob tem pa si vzamemo čas za razmislek o pomembnosti kulture dialoga. Pridruženi smo pozivu Skupnosti občin Slovenije, s tem tudi naše ustanoviteljice, Mestne občine Maribor, ki ob prazniku kulture opozarjajo "na stanje naše kulture v luči novega koronavirusa v smislu zagotavljanja pogojev za delo vsem kulturnim delavcem in ustanovam, predvsem pa naj bi bil ta dan opomnik na kulturo dialoga, na vseh nivojih življenja in odločanja. Namreč, ni ostalo neopaženo, da kultura dialoga v napetih časih epidemije pada, kar je predvsem moč zaznati na družabnih portalih, kjer ljudje v imenu pravic ali poti za doseganje svojih interesov, vedno bolj uporabljajo sovražne in žaljive besede." Lutkovno gledališča Maribor želi vsem miren in kulture poln praznik.    
še novic