Delavnica izrezovanja buč za Noč čarovnic

C.M.A.K. Cerkno, 25. oktober 2021 ― Bu! Noč čarovnic je skoraj tu! Zato bomo v soboto popoldne rezljali, dolbli in preoblikovali buče v strašne svetilke, ki jih boste lahko vzeli s seboj domov. Buče bomo priskrbeli mi (zaželjen prostovoljni prispevek), lahko pa jih tudi prinesete s seboj.Poleg izrezovanja buč pa se boste lahko tudi okrepčali s toplim domačim čajem. Če ne […] The post Delavnica izrezovanja buč za Noč čarovnic appeared first on C.M.A.K. Cerkno.

Julio Cortázar: Ristanc

Koridor, 25. oktober 2021 ― Antiroman o človeku, ki se giblje v najnižjih in najvišjih frekvencah, premišljeno pa tudi preziraje v vmesnih, ter o eksistencialni poetičnosti življenja, v katero je ujet. The post Julio Cortázar: Ristanc appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
Razstava slik Rozine Šebetič in knjig Rudija Ringbauerja

Razstava slik Rozine Šebetič in knjig Rudija Ringbauerja

Štajerski tednik, 25. oktober 2021 ― V galeriji FO.VI v Strnišču so 14. oktobra pripravili večer spomina, na katerem so se spomnili dveh ptujskih umetnikov, ki sta bila umetnika vsak na svojem področju, slikarke Rozine Šebetič in aforista Rudija Ringbauerja, iskrenih prijateljev galerije FO.VI in društva Art Stays. „Nikoli nista manjkala na nobeni naši prireditvi, njun odhod nas je zelo prizadel. Čeprav sta dočakala lepa leta in za seboj pustila fantastična dela nam in zanamcem, nas je kljub temu zelo prizadelo. Ob tem ne morem tudi mimo dejstva, da na Ptuju pogosto pozabljamo na ljudi, ki so za to okolje naredili nekaj vrednega. Gre za dve legendi, na legende pa, kot vemo, se rado pozablja. Upam, da bo teh dogodkov še več, tudi v MO Ptuj, da se jih bomo spominjali,“ je večer, poln čustev in še zelo živih spominov, začel v imenu galerije Vladimir Forbici.
Ivana Bajec: Lažni tourette5. – 26. november 2021otvoritev: 5....

Ivana Bajec: Lažni tourette5. – 26. november 2021otvoritev: 5....

Hiša kulture v Pivki, 25. oktober 2021 ― Ivana Bajec: Lažni tourette5. – 26. november 2021otvoritev: 5. november ob 19. uri Kustosinja razstave: Mojca Grmek Ivana Bajec ustvarja na področju slikarstva, risbe in grafike. Njena izhodišča pri ustvarjanju so improvizacija, eksperiment in novost. Pri tem se zaveda, da je danes nemogoče ustvariti kaj povsem novega, zato ji zadostuje, da raziskuje in preizkuša vse, kar predstavlja novost zanjo.  Na tokratni razstavi z naslovom Lažni tourette predstavlja risbe večjih formatov, v katerih raziskuje tourettov sindrom. Izraz označuje skupek simptomov, ki jih je prvi popisal francoski nevrolog Gilles de la Tourette (1857–1904) in jih poimenoval bolezen tikov. Gre za kompleksno nevrološko-psihiatrično motnjo, za katero so značilni telesni in vokalni tiki, spremlja pa jo lahko tudi vrsta drugih motenj, kot so obsesivna kompulzivnost, hiperkinetičnost, panični napadi, depresija, anksioznost. Telesni tiki se kažejo v obliki trzljajev, mežikanja, kriljenja z rokami, zategovanja ust ali ramen, miganja s prsti ipd. Vokalni tiki so navadno smrkanje, kašljanje, spuščanje neartikuliranih glasov, lajanje, kruljenje ipd. V redkih primerih se lahko zgodi, da vokalizacija vsebuje socialno neprimerne besede (kletvice, zmerljivke, žaljivke) in stavke, ki jim rečemo koprolalija.  Slednje je umetnico še posebej pritegnilo, saj v kontekstu skrajne politične korektnosti na eni strani in povsem razpuščenega trolanja na drugi deluje kot edini način za nepreračunljivo in iskreno izražanje osebnega mnenja. Umetnica je raziskovala tourettov sindrom na internetu, še posebej posnetke, ki jih osebe s to motnjo objavljajo na youtube kanalih, in polnila zvezek s skicami osebnih interpretacij njihovih izjav. Na podlagi skic so nastale risbe, ki jih predstavlja na razstavi. ──────────── Ivana Bajec (1990) je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2017 zaključila tudi magistrski študij. Svoje delo je predstavila na več samostojnih razstavah

V Gledališču Celje predstava Bodi gledališče!

SiGledal Novice, 25. oktober 2021 ― V Gledališču Celje bodo drevi krstno uprizorili premiero lanske sezone, glasbeno-gledališko predstavo Bodi gledališče! Branka Završana in ansambla. Je poklon gledališču, gledališkim ustvarjalcem in občinstvu ob 70-letnici profesionalnega umetniškega ustvarjanja, temelječ na kakovostnih besedilih, dobri glasbi in humorju, so zapisali v gledališču.
Joco Žnidaršič: Leta preloma

Joco Žnidaršič: Leta preloma

Koridor, 25. oktober 2021 ― Fotografije nam pokažejo povezanost ljudi v boju za uresničitev sanj o ustanovitvi samostojne države. The post Joco Žnidaršič: Leta preloma appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

Predavanje Dore Pal “Vzgoja otrok v digitalni dobi”

Knjižnica Postojna, 25. oktober 2021 ― Društvo projekt človek, Sprejemni center Piran vabi na predavanje Dore Pal: »Vzgoja otrok v digitalni dobi«, ki bo v četrtek, 4. novembra, ob 18.uri v čitalnici knjižnice. Izvedeli bomo, katere so pasti odraščanja in kako lahko starši, šola in družba pomagajo graditi zdrav in prijeten svet, tako zase kot za otroke. Dora Pal je vodja Terapevtske skupnosti Društva Projekt Človek; certificirana supervizorka, gestalt družinska psihoterapevtka, ki že več kot 20 let neposredno terapevtsko dela z zasvojenimi in njihovimi svojci ter izobražuje tako starše kot stroko s področja urejanja zasvojenosti.
Zgodbo ožamem, iztisniti si želim bistvo

Zgodbo ožamem, iztisniti si želim bistvo

Literatura v živo, 25. oktober 2021 ― Zbirko Kamni z Marsa sestavlja devet kratkih zgodb, ki so nastale v precej dolgem časovnem obdobju: zgodba Terasa v Rimu štiri leta pozneje je bila na portalu ludliteratura.si objavljena že leta 2013, naslovna zgodba pa na primer opisuje zelo očitno sodobne dogodke (pandemijo in misijo roverja Perseverance na Marsu).
V Gledališču Celje drevi predstava Bodi gledališče!

V Gledališču Celje drevi predstava Bodi gledališče!

Misli, 25. oktober 2021 ― V Gledališču Celje bodo drevi krstno uprizorili premiero lanske sezone, glasbeno-gledališko predstavo Bodi gledališče! Branka Završana in ansambla. Je poklon gledališču, gledališkim ustvarjalcem in občinstvu ob 70-letnici profesionalnega umetniškega ustvarjanja, temelječ na kakovostnih besedilih, dobri glasbi in humorju, so zapisali v gledališču.
Cerknica 1976/77 – 3. a razred

Cerknica 1976/77 – 3. a razred

Stare slike (Cerknica), 25. oktober 2021 ― V šolskem letu 1976/77 smo kot učenci 3. a razreda prišli v varstvo učiteljici Ludoviki Bavdek. In to dobesedno, saj nam je bila kot naša razredničarka povsem predana in nam je predstavljala neko “šolsko mamo”. Zelo rada nam je povedala zanimivosti iz njenega otroštva. Rojena je bila kot otrok vojne, zato je bilo njeno otroštvo zelo […]

25. oktobra 1895 je v Gradcu umrl Jožef Muršec - Živkov, duhovnik, pisatelj in narodni buditelj

Kamra.si, 25. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. oktobra 1895 je v Gradcu umrl  Jožef Muršec - Živkov, duhovnik, pisatelj in narodni buditelj. Rodil se je 1. marca 1807 v Bišu. Ljudsko šolo je obiskoval pri Sv. Bolfenku in v Lenartu v Slovenskih goricah. Od leta 1818 do leta 1825 je bil na gimnaziji v Mariboru, nato dve leti na graškem liceju. V letih 1827–1831 je študiral bogoslovje v Gradcu in bil leta 1830 posvečen v duhovnika. Služboval je pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah, Sv. Miklavžu pri Ormožu in na Ptuju, kjer je postal tudi kaplan meščanskega konjeniškega oddelka. V letih 1839–1845 je bil privatni učitelj verouka in slovenščine ter vzgojitelj pri grofu Friedauu v Gradcu. Leta 1846 je opravil teološki doktorat in postal veroučitelj na realki v Gradcu. Leta 1851 je po naročilu grofa Thuna na Hrvaškem kot vladni komisar v na novo reformiranih gimnazijah uvajal maturo. Leta 1852 se je vrnil v Gradec in vse do upokojitve 1870 poučeval na realki. Tudi po upokojitvi je še poučeval verouk in slovenščino. Umrl je 25. 3. 1895 v Gradcu, pokopan pa je na domačem pokopališču pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah. Muršec si je dopisoval z mnogimi uglednimi Slovenci svojega časa: z Vrazom, Bleiweisom, Majerjem, Slomškom, Miklošičem, Cigaletom … Pod Vrazovim vplivom je začel zbirati ljudske pravljice in pripovedke, pesmi in pregovore. Kot zbiralec narodnega blaga je Murku in Štefanu Kočevarju pomagal pri sestavljanju ilirskega slovarja. Pri delu na tem slovarju je spoznal, da sta slovenščina in hrvaščina različna jezika, in v bodoče svoja prizadevanja usmeril v poenotenje slovenskega jezika. Muršec je zbral tudi preko 1000 rastlinskih imen in z njimi pri sestavljanju slovarja podprl Cafa, Miklošiča in Janežiča. Leta 1847 je v Gradcu izdal Kratko slovensko slovnico za prvence, ki je bila prva slovenska slovnica po Valentinu Vodniku (druga slovenska slovnica v slovenščini). O njej so poročale tudi Bleiweisove Novice. Njegovo zavzemanje za uvedbo slovenskega jezika v šole in ur
Praznujemo Mednarodni dan animiranega filma

Praznujemo Mednarodni dan animiranega filma

BSF, 25. oktober 2021 ― Ob mednarodnem dnevu animiranega filma, 28. oktobra 2021, v Društvu slovenskega animiranega filma pripravljamo že tradicionalno praznovanje ob podpori Slovenskega filmskega centra. Letos bomo ta dan obeležili tako z vsebinami na spletu kot s projekcijami v kinodvorani. V sodelovanju s Slovensko kinoteko vas lepo vabimo v kino v četrtek, 28. oktobra. V sodelovanju z Bazo slovenskih filmov pa predstavljamo tudi izbor slovenskih animiranih filmov na spletu, ki bodo na voljo za brezplačen ogled med jesenskimi počitnicami, od 25. do 31. oktobra 2021 na http://mdaf.bsf.si. Izbor sestavljajo trije programi slovenskih animacij, ki smo jih pripravili posebej z mislijo na otroke in mlade. To so Filmi za otroke, Študijski filmi, ter Filmi z delavnic v katerih je zbranih 31 naslovov.
Prva retrospektiva slovenskega filma na Kitajskem

Prva retrospektiva slovenskega filma na Kitajskem

BSF, 25. oktober 2021 ― Od 28. oktobra do 4. novembra bo na Kitajskem potekala prva retrospektiva slovenskih filmov, ki nosijo letnice od 1956 do 2020. Skupaj bo na ogled 6 slovenskih celovečernih filmov. Odprtje retrospektive bo v kitajskem glavnem mestu Pekingu, v tamkajšnjem filmskem arhivu. Vsi filmi bodo podnaslovljeni v kitajščino in angleščino, kasneje se bodo predvajali tudi v drugih večjih kitajskih mestih. Retrospektiva bo slavnostno odprta v četrtek, 28. oktobra ob 19. uri, z digitalizirano in restavrirano različico filma Dolina miru (1956) Franceta Štiglica, ki je bil leta 2016 predstavljen v programu Cannes Classics in potem predvajan na številnih festivalih in kinotekah po celem svetu.
še novic