Kamra.si, 15. november 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. novembra 1976 je na Ptuju umrl Drago Hasl, učitelj, glasbenik in kulturni delavec. Rodil se je 4. septembra 1900 v Framu. Rojen je bil v Framu kot najmlajši otrok v družini. Po končani osnovni šoli je naredil dva razreda gimnazije in nadaljeval učiteljsko pripravnico. Dokončal je tri letnike učiteljske šole v Mariboru in eno leto glasbenega študija na Državnem konservatoriju v Ljubljani. Prvo službo je dobil kot pomožni učitelj v Lehnu na Pohorju, že naslednje leto pa je začel poučevati na osnovni šoli v Cirkovcah, kjer je ostal do leta 1927. Nato je nastopil službo strokovnega učitelja na meščanski šoli na Ptuju. Med službovanjem v osnovni šoli Cirkovce je spoznal svojo življenjsko sopotnico Ano Žiher. Sodeloval je na različnih področjih ptujskega kulturnega življenja: ustanovil je lutkovno gledališče, sodeloval pri Glasbeni matici, v Dramskem društvu in pri Ljudski univerzi.V obdobju med vojnama je deloval na ptujski meščanski šoli, kjer je poleg glasbe in petja poučeval likovno ustvarjanje. Vojna leta 1941–1945 je preživel v izgnanstvu v Nišu in Knjaževcu, nato pa se je vrnil na Ptuj in se posvetil javnemu in družbenemu delu. Bil je ravnatelj ptujske gimnazije, predsednik mestnega ljudskega odbora Ptuj, poverjenik za ljudsko prosveto v ptujskem okraju. Po osvoboditvi je v glasbeni šoli poučeval violino, bil član Matičnega godalnega kvarteta, zbiral stara glasbila, uredil glasbeno zbirko v ptujskem gradu in vodil ženski pevski zbor. Sodeloval je v občinskem svetu kulturno-prosvetnih organizacij, dal pobudo za ptujsko kurentovanje in ga celo desetletje vodil ter razvijal s svojimi sodelavci. Bil je imenovan za ravnatelja Gimnazije Ptuj in na tem delovnem mestu ostal do konca šolskega leta 1947/1948. Od leta 1950 dalje se je posvečal Študijski, nato pa združeni Ljudski in študijski knjižnici na Ptuju. Pod njegovim vodstvom se je knjižnica vsestransko razvila in družbeno uveljavila. Od leta 1951 jo je vodil kot upravnik, sk

Kamra.si, 14. november 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. novembra 2011 v Velenju umrl Marjan Marinšek, kulturnik, pravnik, zbiratelj, citrar in pisatelj. Rodil se je 31. januarja 1941 v Kozjem.  Gimnazijo je obiskoval v Celju. Pravno fakulteto je končal v Ljubljani. Prva zaposlitev Marjana Marinška je bila v železarni Štore, leta 1968 pa se je z družino preselil v Velenje in se zaposlil v Gorenju, kjer je bil prvi pravnik podjetja. Kmalu je zasedel tudi mesto tajnika na velenjski Mestni občini. Leta 1976 je postal direktor Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju, kjer je v vseh enotah zavoda: v  muzeju, galeriji, knjižnici in kulturnem domu, povezoval kulturo Šaleške doline. Po desetih letih vodenja kulturnega centra je v isti organizaciji nastopil mesto vodje prireditvene dejavnosti, kar je uspešno opravljal vse do upokojitve. V treh desetletjih dela v kulturi je organiziral številne dogodke, razstave, koncerte na katere je vabil priznane umetnike. Vodil je poletne kulturne prireditve, pričel s Citrarskim festivalom, Dobrodelnim bolerom ter kot avtor in urednik sodeloval pri založniških projektih kulturnega centra in občine.

Kamra.si, 12. november 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. novembra 1873 se je v Metliki rodil Engelbert Gangl, slovenski pesnik, pisatelj in dramatik. Umrl je 25. februarja 1950 v Metliki. Po končani osnovni šoli v rojstnem kraju in treh gimnazijskih letih v Novem mestu je prišel v Ljubljano, kjer je leta 1892 maturiral na učiteljišču. Na Dunaju je študiral pedagogiko ter študij zaključil leta 1902. Kot učitelj je služboval v: (Budanjah, Idriji, Ljubljani in Trstu). Leta 1919 je po vrnitvi v Ljubljano postal višji šolski nadzornik. Že v zgodnji mladosti je pisal pesmi - zgledoval se je predvsem po Josipu Cimpermanu in Josipu Stritarju. Gangl je znan tudi kot mladinski pistelj. Že kot začetnik je v Gabrščkovi Knjižici za mladino objavil zbirko otroških pesmi Pisanice (1896). Ustanovil je mladinski list Zvonček in ga urejal od leta 1900 do 1929. Sodeloval je pri sestavljanju in izdajah beril ter učbenikov. Od leta 1904 do 1924 je bil urednik Učiteljskega tovariša. Gangl je delal tudi v Sokolskih društvih - od 1918 je bil v vodstvih slovenske in jugoslovanske sokolske zveze. Do druge svetovne vojne je v sokolskem glasilu objavljal domoljubne pesmi in članke. Udejstvoval se je tudi kot politik in bil leta 1908 izvoljen za deželnega poslanca, ter sodeloval pri učiteljskih gospodarskih organizacijah. Leta 1906 je spodbudil ustanovitev Učiteljske tiskarne. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Engelbert_Gangl Priporočamo tudi: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi196742/

Kamra.si, 11. november 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. novembra 1850 se je v Ljubljani rodila Dragojila Milek (tudi Karolina Milek), slovenska pesnica, učiteljica in kulturnica. Umrla je 22. julija 1889 v Ljubljani. Rodila se je v družini nižjega uradnika na ljubljanskem magistratu Antonu in gospodinji Katarini Milek rojeni Laban. Kasneje se je družina preselila v Ljubljano. Tu se je obiskovala šolalo pri uršulinkah, za učiteljske izpite pa pripravljala na zavodu Julije Moosove. Za tiste čase je bila zelo izobražena. Poleg nemščine je govorila še francoski in italijanski jezik. V Kobaridu je prišla kot prva učiteljica jeseni 1872, ko je bil Simon Gregorčič tam kaplan. Bila je zelo prizadevna v šoli in izven nje. Uvedla je pouk v ženskih ročnih delih v šoli in za odrasle, ob koncu leta prirejala razstave, organizirala manjša praznovanja in božičnico, ko so s pomočjo krajanov pogostili in obdarovali otroke. Za cerkveno rabo je izdelovala predmete iz blaga in vodila ženski cerkveni pevski zbor. Bila je tajnica kobariške čitalnice ter režiserka amaterske gledališke skupine. S Simonom Gregorčičem, ki je bil vodja čitalnice sta prirejala veselice (bésede) s petjem, deklamacijami in igrami. Bila je tudi pesniško nadarjena. Gregorčič je našel v njej sorodno dušo. V obeh se je zbudilo ljubezensko hrepenenje, a sta kmalu spoznala, da je njuna ljubezen brezupna, saj na celibat ni bil obsojen samo on kot duhovnik, ampak tudi ona kot učiteljica, ker bi s poroko izgubila službo. Dekan Andrej Jekše je kot predstojnik modro ukrepal in Gregorčiča so prestavili v Rihemberk (sedaj Branik). Čustva ob ločitvi sta oba izpovedala v verzih: ona v pesmi Sloves, Gregorčič pa s kantato o »planinski roži« Ohrani Bog te v cveti!, ki jo je uglasbil Gustav Ipavec.[1] Njej veljajo Gregorčičeve pesmi: Cvete, cvete pomlad, Dobre starke umne glave, Enkrat te v življenji sem videl samo, Kropiti te ne smem, Megla pade na ravnine, Ne zveni mi, Nikar, nikar se me ne boj, Stoji v planini vas in Ti meni svetlo solnce

Kamra.si, 10. november 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. novembra 1831 se je rodil Josip Savinšek, od leta 1871 Jožef vitez pl. Savinschegg, kranjski pravnik, politik in graščak v Metliki. Umrl je  20. februarja 1920 v Gradcu.  Bil je sin Andreja Savinška, graščaka v Metliki. Na Dunaju je doktoriral iz prava. Nekaj časa je bil aktiven v vojski in je leta 1870 postal nadporočnik v konjenici Kranjske deželne brambe. Imel je velik vpliv na dogajanje v Beli krajini v drugi polovici 19. stoletja. Leta 1865 je sodeloval pri ustanovitvi Narodne čitalnice v Metliki. Na njegovo pobudo so leta 1869 v Metliki ustanovili prvo požarno obrambo na Slovenskem. Od leta 1867 do 1882 je bil poslanec v kranjskem deželnem zboru v kuriji veleposestnikov. Kot poslanec si je še posebej prizadeval, da bi po ukinitvi vojne krajine Žumberk vrnili Kranjski. Na deželnozborskih volitvah leta 1895 je nastopil kot kandidat Katoliško narodne stranke za poslanca dolenjskih mest v kmečki kuriji, a je premočno izgubil proti liberalcu Ivanu Tavčarju. Leta 1899 je moral zaradi dolgov družinski grad Metlika prodati in se je za stalno preselil na Dunaj. Leta 1871 mu je cesar podelil plemištvo s stopnjo viteza. Postal je vitez pl. Savinschegg. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Jo%C5%BEef_Savin%C5%A1ek Priporočamo tudi: https://belokranjski-muzej.si/post/491647/vsa-cast-in-slava-josipu-savinsku-ustanovitelju-pozarne-brambe-in-zadnjemu-metliskemu-grascaku

Kamra.si, 7. november 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. novembra 1913 se je v Mojstrani rodil Gregor Klančnik, slovenski gospodarstvenik in športnik. Umrl je 30. marca 1995 na Prevaljah. Gregor Klančnik, slovenski gospodarstvenik in športnik, je bil rojen kot sin Gregorja st. Klančnika in Helene Janša. Leta 1940 se je poročil z grofico Tatjano von Auersperg († 2002), Slovenko nemškega izvora, ki je bila hči grofa Alfonza von Auersperga in Cecilije Kunčič. Zakonca sta živela na Koroškem. Leta 1947 je končal Višjo ekonomsko šolo v Beogradu. Med leti 1936 do 1979 je delal na področju črne metalurgije na raznih odgovornih mestih, med drugim je bil tudi generalni direktor Združenega podjetja slovenskih železarn. Njegovo strokovno delo je bilo usmerjeno zlasti v razvoj Železarne Ravne, kjer je bil več let zaposlen kot direktor.Klančnik pa je bil dejaven tudi na športnem področju kot smučarski skakalec in smučarski tekač. Dejaven je bil tudi kot alpinist in telesnokulturni delavec. V sezoni 1937-1938 je osvojil naslov državnega prvaka v klasični kombinaciji. V okviru PZS je vodil posodobitvi Triglavskega doma na Kredarici (1980-1984) in Koče pri Triglavskih jezerih (1985-1988). Klančnik je objavil okoli 100 publicističnih del iz gospodarstva in telesne kulture. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/klancnik-gregor/  Priporočamo tudi: Gregor Klančnik – slovenski gospodarstvenik in športnik

Kamra.si, 7. november 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. novembra 1928 se je v Ljubljani rodil Miloš Rybář, slovenski zgodovinar in bibliotekar. Umrl je 1. maja 1995 v Ljubljani. Diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani l. 1952, l. 1965 pa iz zgodovine na Filozofski fakulteti. V letih 1959-1983 je bil najprej bibliotekar, nato pa bibliotekarski svetovalec in vodja stvarnega kataloga v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Od leta 1983 do 1988 je bil strokovni svetnik pri pravni sekciji Terminološke komisije Inštituta za slovenski jezik pri SAZU. V študijskih letih 1965/1966 do 1979/1980 je kot honorarni profesor predaval na Pedagoški akademiji v Ljubljani na oddelku za knjižničarstvo. Od leta 1971 je bil na Pravni fakulteti zunanji spraševalec za predmet Splošna in narodna zgodovina države in prava, od l. 1974 pa tudi predavatelj latinščine na isti fakulteti. Z letom 1988 je nastopil službo docenta na FF v Ljubljani – smer bibliotekarstvo. Predaval je tudi še po l. 1993, ko se je upokojil. Bil je član Sveta za odnose z verskimi skupnostmi pri predsedstvu Republiške konference SZDL. Od l. 1982 je bil odbornik Mohorjeve družbe v Celju, v letih 1982-1987 tudi njen podpredsednik. Bil je član sekcije za zgodovino pri centralni komisiji za klasifikacijo pri FID (Mednarodna zveza za dokumentacijo) v Haagu, član CERCOR (Evropski center za raziskovanje verskih kongregacij in redov) pri Univerzi v St. Etiennu v okviru Academie de Lyon. Pri Društvu oz. Zvezi društev bibliotekarjev Slovenije je bil v letih 1963-1983 član odbora in vodja komisije za klasifikacijo, 1967-1983 tudi vodja komisije za diplome in odlikovanja, od 1964-1980 pa član komisije za klasifikacijo pri Zvezi društev bibliotekarjev Jugoslavije. Deloval je predvsem kot zgodovinar (preučevanje zgodovine Cerkve, krajevne zgodovine – predvsem Laškega ter zgodovine knjige in knjižnic), biograf, bibliograf in strokovnjak na področju klasifikacije (predvsem za družbene vede). Med vsebinsko raznovrstnimi objavami zavze

Kamra.si, 3. november 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. novembra 1849 se je v Radovljici rodil Janez Vurnik (mlajši), podobar in konservator. Umrl je 18. marca 1911 v Radovljici. Osnovno šolo je obiskoval v Radovljici. Med leti 1860-62 je dve leti realke obiskoval v Ljubljani. Učil se je pri očetu Janezu. Leta 1873 je obiskal svetovno razstavo na Dunaju. V letih 1877-78 je delal v kiparski delavnici v Laasu na Tirolskem. Leta 1889 je prevzel očetovo delavnico. Od leta 1894 dalje je bil član odbora Društva za krščansko umetnost v Ljubljani. Od leta 1904 dalje je bil konservator Centralne komisije za varstvo spomenikov na Dunaju. Med leti 1907-11 je bil zaposlen kot učitelj risanja na obrtni šoli v Radovljici. Bil je izjemen erudit. Odlično je poznal zgodovinske sloge. Ustvarjal je v neogotskem in neorenesančnem slogu. Izdeloval je oltarje in drugo cerkveno opremo, kipe so večinoma delali njegovi pomočniki. Izdeloval je načrte za znamenja, nagrobnike in stenske poslikave. Med njegova najpomembnejša dela sodijo tabernakeljski veliki oltar na Brezjah, stranska oltarja in krstilnik na Bledu, veliki oltar na Ljubnem ob Savinji, spomenik Josipini Hočevar v Radovljici in portretna medaljona na nagrobnikih Simona Jenka v Kranju in Lovra Pintarja v Preddvoru.  

Kamra.si, 29. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. oktobra 1992 je v Ljubljani umrla Helena Gizela Stupan, arheologinja, slavistka in germanistka. Rodila se je 21. aprila 1900 v Kranju. Rodila se je v Kranju v družini prof. dr. Josipa Tominška, znanega slavista, šolnika, planinca in urednika Planinskega vestnika, ter Nemke Barbare, roj. Hafner. Osnovno šolo je obiskovala v Ljubljani, klasično gimnazijo pa delno tudi v Gorici. Družina se je preselila v Maribor, ker je oče postal ravnatelj tamkajšnje klasične gimnazije. V Gradcu je študirala slavistiko, germanistiko in romanistiko. Izpopolnjevala se je tudi na univerzah v Strassbourgu, pariški Sorbonni in na Karlovi univerzi v Pragi. Ob študiju je poučevala za preživetje, saj je njen oče hčerke podpiral samo do konca srednje šole. Zatem se je vpisala na graški univerzi na filozofijo (smer arheologija) in tam je leta 1925 tudi doktorirala. Po končanem študiju je na zagrebški univerzi diplomirala iz slovenščine in nemščine (glavni predmeti) ter češčine (stranski predmet). Vmes je poučevala na različnih šolah v Mariboru in na počitniških tečajih v Pragi in Göttingenu.Poročila se je leta 1932 s Bogomirjem Stupanom, ki je bil profesor zgodovine. Dobila sta sina Mitjo in hčerko Tanjo. Med nemško okupacijo je bila z otroki zaprta v mariborski kasarni, zaplenili so jim stanovanje in bogato knjižnico v njem, nato pa so jo z možem in otroki 22. junija 1941 izgnali v Srbijo. Živeli so v veliki stiski, dokler ni Stupanova dobila zaposlitve na gimnaziji v Knjaževcu, kjer je med letoma 1941 in 1945 poučevala nemščino in francoščino.Po koncu vojne se je družina vrnila v Maribor, Stupanova pa je spet dobila delo na klasični gimnaziji med 1945 in 1952. Njen mož je bil službeno prestavljen v Ljubljano, zato se je družina znova preselila tja. Od 1952 do upokojitve leta 1959 je bila ravnateljica gimnazije na Viču. Delo z mladimi je vedno imela najraje in se mu ni mogla odpovedati, zato je svoje pedagoško poslanstvo nadaljevala na Filozofski fak

Kamra.si, 29. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. oktober 2004 - Škocjanske jame sprejete v svetovno mrežo območji MAB kot biosferno območje Kras Kulturno dediščino na biosfernem območju Kras sestavljajo arhitekturne, kamnoseške in arheološke mojstrovine, ki s svojo obnovo in predstavitvijo ponovno zaživijo. Z raziskavami zbiramo pričevanja minulih dni, da bi lahko bolje spoznali in varovali zapuščino svojih prednikov.    Vir: https://www.park-skocjanske-jame.si/informacije/certifikati#a_mab   Priporočamo: https://www.park-skocjanske-jame.si/vsebina/skocjanske-jame/osebna-izkaznica-jam  

Kamra.si, 28. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. oktobra 1958 je v New Yorku umrl Alojz Kuhar, doktor znanosti, ekonomist, izseljeniški duhovnik, pravnik in zgodovinar. Rodil se je 18. junija 1895 v Kotljah.  V osnovno šolo je začel hoditi leta 1902, kasneje pa je obiskoval gimnazijo v Celovcu, kjer je maturiral z odliko leta 1914. Odločil se je za študij bogoslovja in 18. junija leta 1918 tudi doživel posvetitev v duhovnika. Kot kaplan je najprej služboval v Črni na Koroškem, a se je zaradi bojev na Koroškem že maja 1919 umaknil v Ljubljano. Istega leta je odšel v Pariz, kjer je študiral politične vede in časnikarstvo. Leta 1923 je diplomiral na Ecole libre des Sciences politiques.

Kamra.si, 27. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. oktobra 1884 se je v vasici Skočidol v Zgornjem Rožu rodil Jakob Špicar, ljudski dramatik, gledališki igralec, režiser in prevajalec. Umrl je  17. februarja 1970 v Ljubljani. Rodil se je na avstrijskem Koroškem, v vasici Skočidol v Zgornjem Rožu. V letih šolanja od 1890 do 1902 je obiskoval osnovno šolo v domačem kraju, nadaljeval šolanje na gimnaziji v Beljaku in Celovcu. V celovškem Marijanišču je napisal prvo igrico. Od 1902 do 1905 je služboval v občinskih in sodniških službah na Koroškem. V letu 1905 je ustanovil v Podravljah društvo »Sloga« ter obnovil tradicijo slovenskih ljudskih iger na Koroškem. Napisal je enodejanki Eno uro sodnik in Zmagali smo. Dve leti (1905-1906) je delal v odvetniški pisarni v Ljubljani. V obdobju po letu 1906 in vse do leta 1932 je bil višji uradnik na Jesenicah in kasneje zaposlen v posojilnici v Radovljici. Tu je bil ravnatelj posojilnice od leta 1914. Uspešno je vodil sokolski oder tako na Jesenicah kot v Radovljici. Pisal je predvsem v koroške časopise (Mir) in pozneje v drugo napredno slovensko periodiko. 1909. leta se je poročil s Šuštarčevo Marico, vneto igralko in režiserko, ki mu je stala ob strani tudi pri njegovem dramskem delu. Lotil se je dramatizacije Sketove Miklove Zale (1908) in njena krstna uprizoritev je bila v februarju 1909. leta. Na njegovo pobudo so leta 1910 na Jesenicah ustanovili gledališko društvo, ki mu je predsedoval in bil od leta 1912 njegov častni član. Nastopal je kot režiser in igralec. Napisal je igro Razdor, katere rokopis je zgorel v požaru Narodnega doma v Trstu. Nekatere njegove igre so izšle tudi v knjižni obliki (1922-1942), precej gradiva v rokopisni in slikovni obliki hrani Koroška osrednja knjižnica Ravne, nekaj gradiva je v Gledališkem muzeju v Ljubljani in nekaj v Radovljici. V začetku druge svetovne vojne 1941. leta se je v zadnjem trenutku umaknil pred gestapom z Gorenjske v Ljubljano. V februarju 1942 so ga zaprli Italijani in je bil določen

Kamra.si, 26. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ... 26. oktobra 1962 se je na Zgornjem Jezerskem  rodil  Davo Karničar, slovenski alpinist in ekstremni alpski smučar. Umrl je 16. septembra 2019 na Zgornjem Jezerskem.  Davo Karničar je bil alpinist, ekstremni alpinistični smučar, učitelj in trener smučanja, alpinistični inštruktor, gorski reševalec, reševalec letalec, vodnik lavinskega psa, bivši tekmovalec v svetovnem pokalu alpskega smučanja, republiški članski prvak in podprvak Balkana v veleslalomu ter serviser v svetovnem pokalu. Od leta 1980 do 2010 je opravil preko 1500 alpinističnih tur. Presmučal je velike alpske stene tako v Sloveniji (Triglav, Jalovec, Špik, Kočna) kakor tudi v Alpah (severozahodno steno Eigerja in vzhodno steno Matterhorna).Kot prvi Slovenec se je spustil po zaledenelem slapu (Sinji slap nad Jezerskim); do leta 2010 že sedemkrat! Opravil je tudi najtežjo presmučano alpinistično smer v Sloveniji, t. j. Fritsch-Lindenbach v S steni Grintovca.Leta 1995 je z bratom Drejcem prvi smučal z Anapurne (8091 m). Med letoma 2000 do 2006 se je s smučmi spustil z najvišjih vrhov vseh sedmih kontinentov.Leta 2000 je dobil Bloudkovo nagrado in Častni znak svobode Republike Slovenije za izjemen smučarsko – alpinistični dosežek s spustom z Mount Everesta, kar je v zgodovini himalaizma odprlo povsem novo poglavje in znova poneslo ime Slovenije v svet.Leta 2000 ga je revija Men’s Journal proglasila za najboljšega ekstremnega športnika na svetu, mednarodno združenje športnih novinarjev pa ga nominiralo za nagrado World Alternative Sportsperson.Do 2019 je vodil »šolo gorništva in smučanja« na Jezerskem.   Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/karnicar-davorin-davo/