ZBIRAMO SPOMINE - Telesnokulturna in športna društva

ZBIRAMO SPOMINE - Telesnokulturna in športna društva

Knjižnica Novo Mesto, 7. oktober ― letošnjo akcijo zbiranja spominov posvečamo športu oz. telovadbi. V duhu pariških olimpijskih iger, na katerih je Leon Štukelj pred 100 leti osvojil prvo slovensko zlato olimpijsko medaljo, letošnjo akcijo zbiranja spominov posvečamo športu oz. telovadbi. Prosimo vas, da z nami delite fotografije, dokumente, spomine ali drugo gradivo v povezavi s športnim udejstvovanjem v preteklosti. Priporočamo, da se za obisk predhodno dogovorite na telefonski številki 07/ 393 4 681 ali pošljete gradivo, ki ga želite deliti, po e-pošti na naslov zbiramo.spomine@kmj.si ali po navadni pošti na naslov knjižnice. Vaše zgodbe si bomo zapisali, gradivo pa digitalizirali in vam ga vrnili. Zbrano digitalizirano gradivo bomo shranili v arhivu knjižnice in ga delno uporabili za pripravo novih vsebin na portalu kulturne dediščine slovenskih pokrajin www.kamra.si. Naj tudi vaša zgodba postane del našega kraja!

ZGODBE MOJEGA KRAJA: Prva ljubezen

Knjižnice.si, 3. julij ― Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije razpisuje natečaj za najboljšo zgodbo z naslovom Zgodbe mojega kraja: Prva ljubezen, ki  poteka od 1. junija do 31. oktobra 2024. Vsi, ki so dopolnili 60 let in radi pišejo, so vabljeni, da do 31. oktobra 2024 pošljejo kratko, resnično zgodbo povezano s spomini na prvo ljubezen, pa naj bo to mladostna simpatija, štirinožni prijatelj ali prostočasna aktivnost. Zaželeno je, da k zgodbi priložijo tudi kakšno fotografijo, povezano z zgodbo, ni pa to pogoj za sodelovanje. Pisci lahko sodelujejo le z eno zgodbo, ki naj bo napisana v slovenskem jeziku. Besedilo naj obsega najmanj eno in največ pet strani v pisavi Times New Roman velikosti 12. Razmik med vrsticami naj bo 1,5. Oddajo jo lahko tipkano ali v elektronski obliki na naslov Mestna knjižnica Ljubljana, Kersnikova 2, 1000 Ljubljana, s pripisom »za natečaj Zgodbe mojega kraja« ali po elektronski pošti na mojkraj@mklj.si, ter hkrati posredujejo ime in priimek avtorja zgodbe, leto rojstva, stalni naslov, morebitni e-naslov in telefonsko številko. Prispevke bo v novembru 2024 ocenila žirija in izbrala deset najboljših, ki bodo nagrajeni in objavljeni na spletni strani Mestne knjižnice Ljubljana (www.mklj.si) in na portalu digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin Kamra (www.kamra.si). Dodatne informacije najdete na https://www.mklj.si/zgodbe-mojega-kraja/ , lahko pa pokličete na 01 308 56 15 ali pišete na e-naslov mojkraj@mklj.si. The post ZGODBE MOJEGA KRAJA: Prva ljubezen appeared first on Združenje splošnih knjižnic.
Letošnji Žigonov večer posvečen njegovim fotografijam

Letošnji Žigonov večer posvečen njegovim fotografijam

Notranjsko primorske novice » Kultura, 5. januar 2023 ― Letošnji Žigonov večer posvečen njegovim fotografijam Featured Logatec – Knjižnica Logatec v ponedeljek, 9. januarja, na dan, na katerega je bil rojen logaški pesnik, fotograf in dobrotnik Andrej Žigon, vabi na 3. Žigonov večer, s katerem bodo zaokrožili Žigonovo leto, ki so ga obeležili ob 70-letnici njegovega rojstva. Na njem bodo predstavili fotografski del njegovega opusa, ki je bil do nedavnega neraziskan in strokovno neovrednoten. To se je spremenilo z izidom monografije Prost, ki je naprodaj v knjižnici. Andrej Žigon – Aleluja (9. 1. 195216. 7. 2003), fotografija je del njegove zapuščine v Knjižnici Logatec Vir: Kamra Žigonov večer bo 9. januarja ob 19. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Gostili bodo Andreja Korenča, urednika fotografskega dela monografije Prost: Literarno in fotografsko delo Andreja Žigona, ki bo predstavil proces digitalizacije in izbora Žigonovih fotografij. Sodelovali bosta tudi Urška Orešnik iz knjižnice in Anja Sedej Korenč, ki je sodelovala pri nastanku monografije. Ob multiviziji fotografij bodo obiskovalci prisluhnili strokovni oceni Žigonovega dela in kitaristu Mariu Kurtjaku. V knjižnici bo mogoče pred in po dogodku kupiti monografijo Prost, ki je izšla lani. iž ČlanekLetošnji Žigonov večer posvečen njegovim fotografijam se je najprej pojavil naNotranjsko primorske novice.#
SOS točka: Skupaj Osvojimo Splet

SOS točka: Skupaj Osvojimo Splet

Knjižnica Novo Mesto, 4. december 2022 ― Točka za pomoč in svetovanje pri uporabi spleta Potrebujete pomoč pri uporabi spletnih vsebin? Nudimo vam pomoč pri namestitvi in uporabi: E-knjižnice: uporaba virtualne knjižnice; spletni knjižnični katalog Cobiss za iskanje gradiva, zvočne knjige Audibook, e-knjige Biblos E-virov: Baza slovenskih filmov (BSF), filmski portal Kanopy, PressReader – spletni časopisi in revije, SSKJ, Tax-Fin-Lex, EBSCO HOST, enciklopedija Britannica online, dLib.si – digitalna knjižnica Slovenije, Kamra – digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin, Obrazi slovenskih pokrajin, evropska knjižnica TEL, dobreknjige.si Pametne mestne kartice Sitium E-pošte Portali eZdravje, eUprava, eDavki     Digitalni torki – vsak 3. torek v mesecu ob 11:00 Skupinske delavnice o uporabi spletne tehnologije na izbrano temo. Temo lahko predlagate tudi sami. 17. 1. 2023 ob 11:00: Kako na računalnik prenesti fotografije s telefona ali fotoaparata?
Predstavili bodo monografijo o Andreju Žigonu

Predstavili bodo monografijo o Andreju Žigonu

Notranjsko primorske novice » Kultura, 18. oktober 2022 ― Predstavili bodo monografijo o Andreju Žigonu KULTURA Logatec – V veliki dvorani Narodnega doma v Logatcu bodo v torek, 18. oktobra, ob 19. uri predstavili monografijo z naslovom Prost: Literarno in fotografsko delo Andreja Žigona (1952–2003). »Odmislite /…/ Alelujo, spoznajte Andreja Žigona, pesnika in fotografa. Ker … Andrej je bil pesnik. Samosvoj in neponovljiv v pesniški govorici. Andrej je bil izjemen fotograf. S svojimi fotografijami je zarezal v čas in ga shranil za nas,« je v uvodniku zapisala urednica knjige Branka Novak. Andrej Žigon – Aleluja (9. 1. 195216. 7. 2003), fotografija je del njegove zapuščine v Knjižnici Logatec Vir: Kamra Knjigo bodo predstavili člani uredniškega odbora Branka Novak, Anja Sedej Korenč in Andrej Korenč v pogovoru z Urško Orešnik. Za glasbeno popestritev bosta poskrbela Vid Sark in Bojan Šen. Prireditev bo spremljala razstava risb Vida Sarka v različnih tehnikah na Žigonovo poezijo, ki si jo lahko ogledate v prvem nadstropju knjižnice. Vstop v Narodni dom je skozi knjižnico. Knjiga bo naprodaj tako na prireditvi kot po njej v Knjižnici Logatec, njena cena je 40 evrov. iž ČlanekPredstavili bodo monografijo o Andreju Žigonu se je najprej pojavil naNotranjsko primorske novice.#
Zbiramo spomine

Zbiramo spomine

Knjižnica Novo Mesto, 15. april 2022 ― Življenje ob vodi   Se spomnite kopalne kape, ki si jo je vaša mama zvesto nadela v toplicah? Kje je bilo najbližje rečno kopališče? Ali pa delujočih mlinov, žag in črpalnic? Si umijete lica v izviru večne mladosti ali zdravilnih moči? Živite blizu hidroelektrarne? Ste kdaj drsali po zaledeneli strugi ali mrzlega decembra prali čreva v bližnjem potoku? Čolnarili ali se udeležili tekmovanja v muharjenju? Knjižnice Dolenjske, Bele krajine in Posavja v mednarodnem letu ribištva in ribogojstva zbiramo spomine na temo Življenje ob vodi. Če je bila voda nekoč zelo viden del človekovega vsakdana, se je s tehnološkim razvojem in dviganjem sanitarnih kriterijev skrila v podzemne cevi vodovodnih in kanalizacijskih omrežij, postala je regulirana tako fizično kot upravno ter se oddaljila od družabnega in socialnega življenja. Vabimo vas, da z nami delite fotografije, dokumente, predmete ali spomine na življenje ob vodi, od pomolov, jezov in mostov, v mestu ali na vasi, do gospodarskih objektov in dejavnosti, kot so zdravilišča, napajališča, perišča, kopališča, sejmišča. Obiščete nas lahko med 19. aprilom in 19. oktobrom 2022. Priporočamo, da se za obisk predhodno dogovorite na telefonski številki 07/ 3934 681 ali pošljete gradivo, ki ga želite deliti, po navadni pošti na naslov knjižnice ali po e-pošti na naslov zbiramo.spomine@kmj.si   Vaše zgodbe si bomo zapisali, gradivo pa digitalizirali in vam ga vrnili. Zbrano digitalizirano gradivo bomo shranili v svojem arhivu in ga delno uporabili za pripravo novih digitalnih zbirk na spletnem portalu digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin Kamra. Zbiranje gradiva na temo življenja ob vodi bo v navedenem obdobju v času odprtosti knjižnic potekalo tudi v Ljudski knjižnici Metlika, Knjižnici Črnomelj, Knjižnici Brežice, Knjižnici Sevnica, Valvasorjevi knjižnici Krško, Knjižnici Kočevje, Knjižnici Miklova hiša Ribnica in Knjižnici Pavla Golie Trebnje.  

21. januarja 2021 je v Sežani umrla Jolka Milič, slovenska pesnica, prevajalka in publicistka

Kamra.si, 21. januar 2022 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. januarja 2021 je v Sežani umrla Jolka Milič, slovenska pesnica, prevajalka in publicistka. Rodila se je 5. februarja 1926 v Sežani. V družini Jožeta (Pepija) Miliča in njegove žene Ivanke Perhavc, poročene Milič, so se rodili trije otroci: prvorojenka Vilemira, drugorojenka Jolka in nato še sin Josip (Učo), svetovno znani pulmolog. Jolka Milič je osnovno šolo obiskovala v Sežani. Leta 1947 je maturirala na italijanskem učiteljišču, kjer je v enem letu opravila vse tri razrede. V mladih letih je obiskovala tečaje slovenščine in francoščine. Nekaj časa je službovala kot bančna uradnica, kjer je bila zaposlena tudi Tončka Ravbar, sestra Srečka Kosovela, s katero sta se pogosto pogovarjali o poeziji. Zaradi svoje ljubezni do književnosti je Jolka opustila poklic bančnice in se odločala za status neodvisne ustvarjalke. Od leta 1954 objavlja kritike, esejistično prozo, pesmi in prevode v slovenskem in zamejskem periodičnem tisku. Leta 1972 so v Pesniških listih pri založbi Lipa izšle njene Pesmi (lepljenke). Seznam avtorjev, katerih dela je prevajala, zajema več kot 170 imen pesnikov in pesnic slovenske in svetovne književnosti.

21. januarja 1921 je v Litiji umrl Luka Svetec, pravnik, politik, pisatelj in jezikoslovec

Kamra.si, 21. januar 2022 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. januarja 1921 je v Litiji umrl Luka Svetec, pravnik, politik, pisatelj in jezikoslovec. Rodil se je 8. oktobra 1826 v Podgorju pri Kamniku. Osnovno šolo je obiskoval pri frančiškanih v Kamniku, gimnazijo pa kot gojenec Alojzijevišča v Ljubljani. Licejski študij je končal v Ljubljani in v letih 1848-1849 tu poslušal pravna predavanja v slovenščini. Leta 1853 je doštudiral pravo na dunajski univerzi in nato služboval na Hrvaškem. Od leta 1861 je bil pomožni uradnik v Mokronogu in Kočevju, leta1864 je postal sodnik na Brdu pri Lukovici, leta 1866 policijski komisar na ljubljanskem magistratu. Med leti 1871 in 1872 je bil notar v Idriji, od leta 1873 dalje pa v Litiji. Njegovo zgodnje pesništvo je zaznamovano z domoljubjem (Lipi, Rojakom, 1849), pripovedništvo pa z romantiko (povest Vladimir i Kosara, Slovenska bčela, 1851). Napisal je tudi narodni ep o Petru Klepcu (1851), ki pa je le obsežnejša pripovedna pesem. Leta 1865 se je kritično odzval na izid pesniške zbirke Simona Jenka in bil jezikovni mentor Josipa Vošnjaka. 
še novic