»Picasso je rad razrezoval ženske.«

Vrabec Anarhist, 25. december 2021 ― Čeprav je pisateljica v enem izmed številnih pogovorov izrekla, da Picassa ne obsoja, je očitno, da je čustvo, ki Picassa determinira - strah pred ženskim spolom, ki se kaže kot agresivnost in celo požrešnost. The post »Picasso je rad razrezoval ženske.« first appeared on Vrabec Anarhist.
Praznične zanimivosti

Praznične zanimivosti

SEM, 25. december 2021 ― Pobrskajte po spletni strani SEM in odkrijte decembrske šege in navade, ki jih razkrivamo na za zbrirnem naslovu Božično-novoletni prazniki. Preberite zanimiv članek v Delu: Čas, ko imata ogenj in svetloba poseben pomen (šege in navade v času koronavisursa).  Poslušajte podcast na 99% INVISIBLE: The three Santas of Slovenia
V CD začeli predvajati filme z letošnjega Liffa

V CD začeli predvajati filme z letošnjega Liffa

Misli, 25. december 2021 ― V Cankarjevem domu (CD) so začeli predvajati izbrane filme z letošnjega 32. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala (Liffe). Občinstvo bo lahko do 10. februarja videlo sedem filmov s festivala, ki vsako leto prikaže manj znane in redkeje predvajane produkcije v slovenskih kinematografih. Prvi film so Nebesa Srdjana Dragojevića.
Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 25. december 2021 ― Pri Beletrini so izdali delo Katje Mihurko Poniž z naslovom Od lastnega glasu do lastne sobe: Literarne ustvarjalke od začetkov do modernizma, pri založbi Škuc pa pesniško zbirko Nataše Velikonja Prostor sred križišč. Pri novomeški založbi Goga je izšel zgodovinski roman litovske pisateljice Kristine Sabaliauskaite Petrova imperatorica.

25. decembra 1915 je v Kranju umrl Matija Bradaška, (tudi Bradeško), slovenski slikar in freskant

Kamra.si, 25. december 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. decembra 1915 je v Kranju umrl Matija Bradaška, (tudi Bradeško), slovenski slikar in freskant. Rodil se je 16. (17.?)* februarja 1852 v Lučinah. Oče je bil mizar. Star 15 let je šel k podobarju in slikarju Štefanu Šubicu v Poljane. Tam se je pet let učil podobarstva in slikarstva. Eno leto je služil kot pomočnik svojemu prijatelju Janezu Šubicu. Takrat sta poslikala pokopališko kapelo v Št. Rupertu. Nato je šel v Duplje h Gosarju. Leta 1873 se je poročil s Šubičevo sorodnico Apolonijo Ferlan in se kot samostojni mojster naselil v Poljanah. Leta 1874 se je preselil v Kranj in odprl lastno slikarsko delavnico. Vse tri cerkve je okrasil s freskami, prav tako tudi cerkev na Primskovem pri Kranju, v Predosljah, Lučinah, Kranjski Gori, Lešah, na Dobravi pri Kropi, Otočah, Begunjah, v Preddvoru, Zapogah, Šmartnu pod Šmarno goro, Bovcu na Goriškem, vso cerkev v Čadramu, na Brinjevi gori pri Zrečah, v Dolenji vasi pri Vidmu in v Mozirju. Naslikal je veliko oltarnih slik in okrog 30 križevih potov. Avtor gesla: Lucijan Adam, Mestna knjižnica Kranj * Slovenski biografski leksikon navaja datum rojstva 17. februar 1852, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi147904/
SAŠA SPAČAL: MIKOMITOLOGIJE / MYCOMYTHOLOGIES

SAŠA SPAČAL: MIKOMITOLOGIJE / MYCOMYTHOLOGIES

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 24. december 2021 ― Saša Spačal v svojem delu raziskuje preplet narave in kulture, pri čemer se osredotoča predvsem na vpetost vseh sprememb v neskončno število mikro in makro povratnih zank, ki jih poganja človeškemu očesu nevidna presnova mikroorganizmov. V tokratni, še nastajajoči seriji del MikoMitologije (2020–), ki jo za zdaj sestavljajo dve biotehnološki instalaciji, videoesej in performativna delavnica, se podaja v podzemlje, kjer raziskuje micelij, torej vegetativni del gliv, ki spleta mrežaste nitaste strukture in medsebojno ne povezuje zgolj posameznih dreves, ko med njimi prenaša vodo, dušik, ogljik in druge kemijske elemente, temveč pomeni tudi njihov komunikacijski sistem. A podzemno medmrežje v MikoMitologijah ni obravnavano kot inerten informacijski sistem, ki zgolj zaznava in prenaša sporočila o nadzemeljskih dogodkih, ampak kot kompleksna mnogoterost potreb in strategij podtalnih sil. Instalaciji pripovedujeta zgodbi, ki se odvijata v dveh vozliščih disfunkcionalnega svetovnega tehnomicelijskega omrežja. MikoMitologije: Prelom je biomimetična mikocentrična mreža z osrednjim vozliščem v mikroskopu, opremljenim s programom računalniškega vida. Medtem ko se na okoliških, mite ustvarjajočih zaslonih prikazuje ekstrakcija gob iz okolja, mikroskop presejuje mreže micelija, računalniški vid pa z vsako detekcijo gibanja v hifi micelija sproži zvok in različne glasove, ki ponavljajo stavek: »Ne moremo se vrniti v normalno stanje, ker je normalnost, ki smo jo imeli, problem.« Gibanje delca hranila hkrati povzroči spremembo v kroženju podob. Tako kot se micelij odloči, kam bo poslal hranilne snovi, tudi algoritem mreže izvede lastno premeno videov. Če lahko prvo instalacijo razumemo kot indikator krizne situacije svetovnega spleta, v katerem glasovi kličejo po spremembah, novih zgodbah in novih načinih razmišljanja, instalacija MikoMitologije: Vzorčenje že razvija predloge in metode za izhod iz perečih okoliščin, in sicer z vzpostavitvijo dialoga z ekosistemom gob. Biotehnološka

Ni vse izgubljeno ali ZGUBA na SIMS-u! (27.12.)

Ana Monro, 24. december 2021 ― Program zimskega mednarodnega festivala uličnega gledališča Ana Mraz 2021 si boste v živo lahko ogledali v Radovljici (Ana Snežna, 25. in 28.12.) ter Mariboru (Ana Mrzla Mariborska, 26.-28.12.), v Ljubljani pa ga žal ne moremo izvesti. To izgubo bomo simbolično ”pokrili” z Zgubo, atraktivno interaktivno predstavo italijanskega umetnika Mattea Galbuserija, ki bi bila vrhunec festivalskega programa, in si ... The post Ni vse izgubljeno ali ZGUBA na SIMS-u! (27.12.) appeared first on Ana Monro.

Vesel božič in srečno 2022!

Naši zbori, 24. december 2021 ― Želimo vam topline in svetlobe v teh prazničnih dneh, v novem letu pa mnogo pevskega veselja, vztrajnosti, poguma, srčnosti in… The post Vesel božič in srečno 2022! appeared first on Naši zbori.
MMXXII

MMXXII

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 24. december 2021 ― Vsem našim partnerjem, ustvarjalcem, uporabnikom arhivskega gradiva in njihovim najbljižjim ob izteku leta iz Hiše pisanih spominov voščimo lepe praznike in vse najboljše v 2022! Naj bo zdravo, uspešno, veselo! Srečno MMXXII! Ekipa pisanih spominov The post MMXXII first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.
še novic