Novice

zadetki za Kulturni dom Nova Gorica

MEJA SNEŽENJA-<mark>nov</mark> termin za <mark>Gorico</mark>!

MEJA SNEŽENJA-nov termin za Gorico!

SSG Trst, 11. februar 2022 ― Slovensko stalno gledališče PGK Kranj Marko Sosič MEJA SNEŽENJA režija: Goran Vojnović   v ponedeljek, 14. februarja, ob 20.00 (nadomestni termin) v Kulturnem domu v Gorici z italijanskimi nadnapisi   Z enotedenskim zamikom bo Meja sneženja dosegla goriški Kulturni dom. Zadnja drama Marka Sosiča in prva gledališka režija Gorana Vojnovića bo v ponedeljek, 14. februarja […]

V Novi Gorici se začenja festival Pixxelpoint

Misli, 11. november 2021 ― V Novi Gorici se danes začenja mednarodni festival sodobnih umetniških praks Pixxelpoint, ki bo že 22. združil umetnike iz več držav. Do 18. novembra bodo predstavili svoje projekte na presečišču umetnosti, znanosti in sodobnih tehnologij. Zaradi epidemioloških razmer bo dogajanje nekoliko spremenjeno, so sporočili iz Kulturnega doma Nova Gorica.
Na 10. prireditvi S poezijo med ljudi obeležili tudi obletnico društva Vse-ENO

Na 10. prireditvi S poezijo med ljudi obeležili tudi obletnico društva Vse-ENO

Notranjsko primorske novice » Kultura, 30. september 2021 ― Na 10. prireditvi S poezijo med ljudi obeležili tudi obletnico društva Vse-ENO Featured Strmca, Postojna – Pod krošnjami sadovnjaka na Tominčevi domačiji – nekoč se je hiši reklo pri Ježevih –, je 29. avgusta domače Kulturno društvo Vse-ENO obeležilo svojo 10. obletnico, ki je bila tudi 10. tradicionalni pesniško-glasbeni dogodek S poezijo med ljudi. Franc Tominec in Ljoba Jenče, S poezijo med ljudi, Kulturno društvo Vse-ENO, Strmca, 29. avgust 2021 Foto: osebni arhiv Med letošnjimi poeti so svojo poezijo prebirali Taja Gornik Baraga iz Postojne, Ivan Črnič iz Ljubljane, Luka Višnikar iz Kopra, Iva Miholič iz Ljubljane, Sandi Jug iz Nove Gorice in gostitelj Franc Tominec, ki je prebiral poezijo iz še neizdane četrte pesniške zbirke in s tem napovedal njen skorajšnji izid. Med enim in drugim sledenjem pesniškim verzom posameznega poeta so se vrstili glasbeni gostje Nika Solce na kitari z vokalom, An in Danijel Černe kot duo Terra Mistici na kitari, flavti in violini, kantavtor Adi Smolar, domačinka mlada pianistka Katja Magajna, priznana umetnica in pevka Ljoba Jenče in profesorica harmonike Polona Tominec, dogodek pa je na instrumentu Hang Drum spremljal Karlo Vizek z Vrhnike. Na prireditvi se je med drugim odvila tudi video prezentacija vseh dosedanjih projektov preteklih desetih letih, in sicer dogodkov S poezijo med ljudi, projekta za najmlajše otroke Pravljična vasica Strmca, ki je deloval od leta 2012 do leta 2015, ter Ex tempora Postojna, ki se je odvijal do leta 2016 in kolonije umetniškega ustvarjanja. Prikazali so še predstavitve izdaje knjižnih zbirk po Sloveniji. Za zaključek dogodka je poskrbela akustična glasbena skupina Ninnay & Godfaders, v kateri so pevka Nina Bužanin Simčič, kitarist Alen Mitrović in tolkalist Peter Bužanin, ki so obiskovalce z glasbo razvajali do večernih ur. F. T. ČlanekNa 10. prireditvi S poezijo med ljudi obeležili tudi obletnico društva Vse-ENO se je najprej pojavil naNotranjsko primorske novice.#

26. septembra 1910 se je v Ljubljani rodil Milan Merhar, učitelj in ljubiteljski slikar

Kamra.si, 26. september 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. septembra 1910 se je v Ljubljani rodil Milan Merhar, učitelj in ljubiteljski slikar. Umrl je leta 1988. Učiteljišče je končal v Ljubljani in telovadno šolo v Mariboru. V Domžale je prišel leta 1932 in do druge svetovne vojne delal kot učitelj. Po koncu vojne je na takratni nižji gimnaziji in pozneje na I. osnovni šoli učil telesno vzgojo, matematiko in kasneje likovni pouk. Tam je ostal do leta 1968, ko se je upokojil.  S slikarstvom se je ukvarjal ljubiteljsko. Intenzivno se je začel ukvarjati s slikarstvom po letu 1950. Najraje se je posluževal slikarskih tehnik kot so akvarel, risba in oljno slikanje na steklo. Bil je pobudnik ustanovitve in dolgoletni član Društva likovnih samorastnikov Ljubljana. Svoje delo je predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. Njegova prva samostojna razstava je bila leta 1956 v Kulturnem domu v Domžalah, kasneje je samostojno razstavljal še v Kamniku, Kranju, Ljubljani in Piranu. Sodeloval je na skupinskih razstavah: Beograd, Brežice, Celje, Brestanica, Domžale, Dobrna, Dobrovo v Goriških Brdih, Gradec, Gornja Radgona, Grosuplje, Jesenice, Kočevje, Kraljevo, Kranj, Kranjska gora, Kamnik, Velike Lašče, Lenart v Slovenskih goricah, Ljubljana, Laško, Moravče, Muljava, Maribor, Nova Gorica, Novo mesto, Piran, Pula, Radomlje, Radenci, Rogaška Slatina, Ribnica, Selišči, Sodražica, Trbovlje, Tisje pri Litiji, Valjevo, Višnja gora, Vrhnika, Vevče, Zagorje. Udeležil se je likovnih kolonij na Vršiču, v Selišču, Lenartu in Metliki. Sodeloval je na prireditvah ex tempore v Piranu, Domžalah, Novem mestu, Višnji gori, Sodražici, Dobrni in na Rašici. Milan Merhar je bil svojevrsten likovni kronist Domžal – slikoviti zapisovalec kraja in časa, v katerem je živel in delal. Vir: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/milan-merhar-1910-1988.htmlPriporočamo: Zgodovinska podoba Domžal na akvarelih Milana Merharja  

Strukture narave, razstava

Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, 24. september 2021 ― Odprtje razstaveSTRUKTURE NARAVE29. september 2021 ob 18. uriPtujski grad, Palacij Na ogled bo produkcija 35. tematske likovne delavnice, ki je v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti potekala med 1. in 5. septembrom 2021 v Narodnem domu na Ptuju. Mentor: Dušan Fišer Razstavljajo: Alenka Ana Stante (Ljubljana), Danijela Milašinović (Nova Gorica),Danila Krpič (Murska Sobota), Mateja Pogačnik (Škofja Loka), Katarina Celič(Medvode), Mojca Velikonja (Maribor), Pika Seničar (Sveti Štefan), Rowena […] The post Strukture narave, razstava appeared first on PMPO.
Usoda goriških beguncev po koncu prve svetovne vojne

Usoda goriških beguncev po koncu prve svetovne vojne

Marijan Zlobec, 8. junij 2021 ― Založništvo tržaškega tiska je v zadnjem času zelo aktivno. V četrtek, 10. junija, bo prvič predstavljena nova knjiga goriškega publicista Vilija Prinčiča z naslovom Sternthal, zadnja postaja 1918 – 1922 Trnova pot povratka goriških beguncev, in sicer ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Vili Prinčič – Sternthal V zadnji knjigi iz avtorjeve trilogije […]
Na Ex-temporu Rak Rakek letos 33 ustvarjalcev

Na Ex-temporu Rak Rakek letos 33 ustvarjalcev

Notranjsko primorske novice » Kultura, 24. maj 2021 ― Na Ex-temporu Rak Rakek letos 33 ustvarjalcev CERKNICA Rakek – V sredo, 19. maja, so v knjižnici Ivana Matičiča na Rakeku postavili razstavo 16. Ex-tempora Rak Rakek, ki ga pripravlja likovna sekcija Kulturnega društva Rak Rakek. Letos so ustvarjali na dve tematiki, in sicer Lepote Notranjske in citat Fride Kahlo Rože slikam, da jih ohranim žive. Dela so na ogled do 18. junija v času, ko je knjižnica odprta. 16. Ex-tempore Rak Rakek, razstava, knjižnica, Rakek, 19. maj–18. junij 2021 Foto: Tomaž Čuček Na razpis rakovških likovnikov se je odzvalo 33 ustvarjalcev iz Ljubljane, Logatca, Krasa, Nove Gorice in domačega društva. Strokovna komisija, v kateri so bili akademiki Božidar Strman – Mišo, Martin Petrič in Bojan Klančar, si je prispela dela podrobno ogledala in se odločila, da podeli tri priznanja odličnosti. Namenili so jih umetnikoma iz domačega društva Evi Ule za akvarel Uršuline štenge in Tomažu Čučku za pirografijo Krokar ter Maji Gostinčar iz Društva likovnikov za sliko Spominjam se. iž ČlanekNa Ex-temporu Rak Rakek letos 33 ustvarjalcev se je najprej pojavil naNotranjsko primorske novice.#

1. maja 1931 se je v Ajdovščini rodil Marijan Brecelj, slovenski bibliograf, prevajalec, urednik, literarni zgodovinar, slovaropisec in bibliotekar

Kamra.si, 1. maj 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. maja 1931 se je v Ajdovščini rodil Marijan Brecelj, slovenski bibliograf, prevajalec, urednik, literarni zgodovinar, slovaropisec in bibliotekar. Umrl je 29. oktobra 2019 v Novi Gorici.  Marijan Brecelj je bil knjižničar, pesnik, bibliograf, leksikograf in izdajatelj. Rodil se je v Ajdovščini, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo, nato je odšel na klasično gimnazijo v Gorici, po letu 1947 je šolanje nadaljeval v novoustanovljeni gimnaziji v Šempetru pri Gorici. Že kot dijak se je aktivno udejstvoval v goriškem in novogoriškem kulturnem življenju, predvsem kot literat (Mlada setev, Vesna), a tudi kot urednik (Šestošolec). Po končani gimnaziji je nekaj časa preživel v Ljubljani, kjer je študiral slavistiko, a je študij opustil in se vrnil na Primorsko. Leta 1954 se je zaposlil v Študijski knjižnici v Novi Gorici in postal njen prvi strokovni delavec. Leta 1956 se je za nekaj mesecev zaposlil v Kopru kot ravnatelj takratne Ljudske knjižnice, se vrnil v novogoriško knjižnico in tam kot vodja študijskega oddelka ostal do leta 1978. Vse do upokojitve leta 1990 je bil nato zaposlen v knjižnici Goriškega muzeja z nazivom častni bibliotekarski sodelavec. Več kot 50 let je skrbel tudi za Škrabčevo knjižnico na Kostanjevici v Novi Gorici, in jo urejal. Bil je zunanji odbornik Društva bibliotekarjev Slovenije in od leta 1962 član uredniškega sveta revije Knjižnica.
še novic