Novice

zadetki za Inštitut za kulturno zgodovino

Slikar Tamás Galambos kot pravljičar za odrasle, malo pa še zgodovinar

Marijan Zlobec, 13. november 2021 ― V Lisztovem inštitutu Madžarskega kulturnega centra v Ljubljani (v Vili Urbani) na Poljanskem nasipu bo še do konca novembra na ogled razstava starejšega madžarskega slikarja Tamása Galambosa s skupnim, precej provokativnim naslovom Čas kameleonov, avtorja pa predstavljajo kot samosvojega srednjeevropskega slikarja. Tamás Galambos – Restavratorji, olje na platnu, 1982, foto Marijan Zlobec Tamás Galambos je […]
Simpozij ob 140. obletnici smrti Josipa Jurčiča

Simpozij ob 140. obletnici smrti Josipa Jurčiča

Marijan Zlobec, 2. november 2021 ― V Atriju ZRC bo v ponedeljek, 8. novembra, potekal simpozij ob 140. obletnici smrti Josipa Jurčiča (1844 –1881), prvega pomembnejšega slovenskega pisatelja, dramatika in časnikarja. Organizatorici simpozija sta izr. prof. dr. Urška Perenič, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, in dr. Neža Zajc, Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU. Podrobnejši spored s povzetki prispevkov sodelujočih bo na voljo na spletni strani Inštituta […]
V Atriju ZRC SAZU celodnevni simpozij ob 700. obletnici Dantejeve smrti

V Atriju ZRC SAZU celodnevni simpozij ob 700. obletnici Dantejeve smrti

Misli, 6. oktober 2021 ― V Atriju ZRC SAZU bo danes potekal simpozij ob 700. obletnici smrti Danteja Alighierija. Simpozij bo uvedla znanstvena sodelavka Inštituta za kulturno zgodovino Neža Zajc, v nadaljevanju pa se bodo z referati o Danteju zvrstili še Igor Škamperle, Alen Širca, Martina Ožbot, Jernej Šček, Marko Uršič, Brane Senegačnik, Marko Marinčič in Igor Grdina.
La Doctora: Življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju, obrazstavi program

La Doctora: Življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju, obrazstavi program

SEM, 11. maj 2021 ― V Slovenskem etnografskem muzeju je na ogled razstava La Doctora, ki pripoveduje življenjsko zgodbo dr. Branislave Sušnik, slovenske etnologinje, antropologinje in etno-lingvistke, ki jo je zgodovinska usoda ob koncu 2. svetovne vojne pahnila v novo, povsem drugačno kulturno okolje Paragvaja. Razprave, ob razstavni program La Doctora četrtek, 27. maj 2021, Cankarjev dom Dr. Branislava Sušnik in sodobniki – ambasadorji slovenske znanosti v Južni Ameriki,  znanstveni mednarodni simpozij Več na https://www.cd-cc.si/kultura/literatura-in-humanistika/dr-branislava-susnik-in-sodobniki-ambasadorji-slovenske-znanosti Organizator: Cankarjev dom v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem, Uradom Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministrstvom za zunanje zadeve RS, Fakulteto za humanistične študije UP, ZRC SAZU, Filozofsko fakulteto - Oddelek za romanske jezike in književnosti UL Organizacijska in tehnična izvedba Cankarjev dom, dogodek poteka v Cankarjevem domu. torek, 15. junij 2021, 10.00 - 12.00, Slovenski etnografski muzej Dve domovini /Two homelands, predstavitev 53. številke dvojezične znanstvene revije, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU Tematski sklop: Zgodbe migrantk, ki niso obstale pred zidovi Sodelujejo avtorice in avtorji prispevkov: Jernej Mlekuž (urednik tematskega sklopa), Mojca Terčelj, Jaka Repič, Kristina Toplak in drugi, pogovor vodi dr. Mirjam Hladnik Milharčič, glavna urednica NAPOVEDUJEMO september 2021 Projekcije dokumentarnih filmov, predstavitev filmov in pogovori z avtorji oktober 2021 Delo in življenje Branislave Sušnik v družbeno zgodovinskem kontekstu, strokovni kolokvij
La Doctora: Življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju, obrazstavni program

La Doctora: Življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju, obrazstavni program

SEM, 11. maj 2021 ― V Slovenskem etnografskem muzeju je na ogled razstava La Doctora, ki pripoveduje življenjsko zgodbo dr. Branislave Sušnik, slovenske etnologinje, antropologinje in etno-lingvistke, ki jo je zgodovinska usoda ob koncu 2. svetovne vojne pahnila v novo, povsem drugačno kulturno okolje Paragvaja. Razprave, ob razstavni program La Doctora četrtek, 27. maj 2021, Cankarjev dom Dr. Branislava Sušnik in sodobniki – ambasadorji slovenske znanosti v Južni Ameriki,  znanstveni mednarodni simpozij Več na https://www.cd-cc.si/kultura/literatura-in-humanistika/dr-branislava-susnik-in-sodobniki-ambasadorji-slovenske-znanosti Organizator: Cankarjev dom v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem, Uradom Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministrstvom za zunanje zadeve RS, Fakulteto za humanistične študije UP, ZRC SAZU, Filozofsko fakulteto - Oddelek za romanske jezike in književnosti UL Organizacijska in tehnična izvedba Cankarjev dom, dogodek poteka v Cankarjevem domu. torek, 15. junij 2021, 10.00 - 12.00, Slovenski etnografski muzej Dve domovini /Two homelands, predstavitev 53. številke dvojezične znanstvene revije, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU Tematski sklop: Zgodbe migrantk, ki niso obstale pred zidovi Sodelujejo avtorice in avtorji prispevkov: Jernej Mlekuž (urednik tematskega sklopa), Mojca Terčelj, Jaka Repič, Kristina Toplak in drugi, pogovor vodi dr. Mirjam Hladnik Milharčič, glavna urednica NAPOVEDUJEMO september 2021 Projekcije dokumentarnih filmov, predstavitev filmov in pogovori z avtorji oktober 2021 Delo in življenje Branislave Sušnik v družbeno zgodovinskem kontekstu, strokovni kolokvij

E-Odprti horizonti z dr. Matejo Ratej

Kamra.si, 8. april 2021 ― Priznani zgodovinarki dr. Mateji Ratej, zaposleni na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU in avtorici več znanstvenih monografij, je pri založbi Beletrina pravkar izšla zanimiva študija z naslovom Svastika na pokopališkem zidu. Gre za »poročilo o hitlerizmu v širši okolici Maribora v tridesetih letih 20. stoletja.« V njem Ratejeva analitično in hkrati tenkočutno odstira doslej v javnosti manj znane fasete preteklosti našega mesta in okolice. S specialistko za kontekstualizacijo, skozi katero v vsej kompleksnosti zažarijo usode bolj ali manj anonimnih posameznikov, se je pogovarjal Tone Partljič. Pogovor je posnel Kristijan Robič. Ogledate si ga lahko na direktni povezavi https://www.youtube.com/watch?v=Yz9O9yorBdw&t=3s ali na YouTube kanalu Mariborske knjižnice https://www.youtube.com/channel/UCOmwfUOn7P4jfwOK1xR5sKg/videos Prijetno virtualno druženje!
Osebnosti slovenskega novinarstva ali njegovo osračjegnezdenje ?

Osebnosti slovenskega novinarstva ali njegovo osračjegnezdenje ?

Marijan Zlobec, 5. april 2021 ― Pri Založbi ZRC je v zbirki Življenja in dela XXV izšla knjiga Osebnosti slovenskega novinarstva. Izdajatelj je Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU. Uredila jo je zgodovinarka dr. Mateja Ratej. Predstavljena je bila na platformi Zoom, potem pa doživela celo televizijsko predstavitev v Odmevih s kratkim pogovorom z urednico, kar se ne zgodi pri novih […]

Kartografski zakladi Slovenskega ozemlja

NUK, 28. januar 2021 ― Podatki o knjigi naslov Kartografski zakladi slovenskega ozemlja = Cartographic treasures of Slovenian territory avtorji dr. Primož Gašperič, dr. Renata Šolar, dr. Matija Zorn vrsta gradiva znanstvena monografija izdajatelja ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika in Narodna in univerzitetna knjižnica jezik slovenski, angleški ISBN 978-961-05-0426-9   Monografija predstavlja bogastvo zgodovinskih kartografskih upodobitev slovenskega ozemlja. Beremo lahko o zgodovini evropske kartografije do konca 19. stoletja, kartografskih prikazih slovenskega ozemlja do začetka 20. stoletja ter zemljevidih kot kulturni dediščini. Slikovni del prinaša kronološki prikaz pomembnejših zgodovinskih zemljevidov slovenskega ozemlja. Format knjige omogoča odličen prikaz kakovostnih reprodukcij zemljevidov od srede 16. stoletja, ko so nastala prva samostojna kartografska dela današnjega slovenskega ozemlja, do začetka 20. stoletja, ko se kartografija razvije v sodobno vedo. Na koncu je dodan seznam zemljevidov slovenskega ozemlja v obravnavanem obdobju. Prikazana je bogata slovenska kartografska dediščina. Monografija je dvojezična, saj je bila kartografija na slovenskem del širše srednjeevropske kartografije in je zato zanimiva tudi za širšo regijo. Elektronska naročilnica     Po oddaji naročila vam bomo na navedeni elektronski naslov poslali oceno stroškov in opis možnosti za plačilo.  Spletna razstava Kartografski zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice Besedila na razstavi so delno povzeta po monografiji Kartografski zakladi slovenskega ozemlja. Predstavlja izbor 10 zemljevidov, ki prikazujejo današnje ozemlje Slovenije ali njegove dele od srede 16. stoletja, ko nastanejo prva samostojna kartografska dela slovenskega ozemlja, do konca 19. stoletja, ko se kartografija razvije v sodobno vedo.  OGLEJ SI SPLETNO RAZSTAVO        Naročilo monografije Kartografski za
<mark>Zakaj</mark> je knjiga István Széchenyi Iz vizije v dejanja zgolj v internetni izdaji ?

Zakaj je knjiga István Széchenyi Iz vizije v dejanja zgolj v internetni izdaji ?

Marijan Zlobec, 6. november 2020 ― “Leta 2016 smo praznovali 225. obletnico rojstva grofa Istvána Széchenyija. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Kulturni center Veleposlaništva Madžarske v Ljubljani – Balassijev inštitut – sta dala ob tej priložnosti pobudo za sodelovanje med madžarskimi in slovenskimi zgodovinarji, ki se ukvarjajo z Istvánom Széchenyijem. Raziskovalci so svoje študije, v katerih so z […]
Zgodbe iz konzerve ali <mark>zgodovina</mark> predelave rib na severovzhodnem Jadranu

Zgodbe iz konzerve ali zgodovina predelave rib na severovzhodnem Jadranu

Marijan Zlobec, 5. november 2020 ― Založba ZRC je svoj zadnji knjižni paket sklenila z zbornikom Zgodbe iz konzerve s podnaslovom Zgodovina predelave in konzerviranja rib na severovzhodnem Jadranu. Knjiga je izšla v zbirki Kulturni spomin pri izdajatelju Inštitutu za kulturne in spominske študije. Prispevki v knjigi na različne načine obravnavajo ribjo konzervo in skoznjo industrijo predelave rib na Jadranu. Ta […]
Naprej v preteklost, program v SEM

Naprej v preteklost, program v SEM

SEM, 13. avgust 2020 ― Slovenski etnografski muzej se je pridružil akciji Skupnosti muzejev Slovenije pod naslovom Naprej v preteklost, ki poteka med 17. in 23. avgustom 2020 in ki se ji pridružujejo muzeji po vsej Sloveniji. Teden muzeji in galerije namenjamo posebnim dogodkom, tako v muzejih kot na muzejskih spletnih straneh in socialnih omrežjih. #naprejvpreteklost   DOGODKI V SEM Sreda, 19. avgust 2020, ob 17:00: Bosi. Obuti. Sezuti., javno vodstvo po razstavi, vodila bo kulturna mediatorka SEM Brigita Rupnik. Prost vstop! PRIJAVE in INFORMACIJE: Prijave so obvezne na blagajna@etno-muzej.si ali v delovnem času muzeja na T: 01 / 3008 745. Po opravljeni rezervaciji svojo vstopnico lahko prevzamete na recepciji SEM na dan dogodka do 16.50. Število oseb na vodstvu je omejeno. V času vodstva individualni ogled razstave ni možen. Četrtek, 20. avgust 2020 - 19:00: Druženje z muzejem: Morska zgodba. Sonja Kogej Rus, muzejska svetovalka v SEM, vam bo predstavila izbrane predmete in morsko zgodbo. Prost vstop!   RAZSTAVA Naprej v preteklost, panojska razstava 17. avgust – 1. oktober 2020, ploščad pred SEM Slovenski državni muzeji od 17. avgusta 2020 vabimo na ogled skupne panojske razstave Naprej v preteklost na Muzejsko ploščad Metelkova pred Slovenski etnografski muzej. Kot je zapisala dr. Kaja Širok, predsednica ICOM Slovenija, se muzeji in galerije  na razstavi predstavljamo skozi avtorske razstave in projekte, s katerimi želimo nagovoriti publiko, ki ji bo obisk posameznih muzejev razkril predstavljene zgodbe in hkrati potrdil zavezo, da delamo v dobro družbe in skupaj gradimo boljši jutri. Pri razstavi sodelujejo: Moderna galerija in Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Muzej krščanstva na Slovenskem, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenska kinoteka, Slovenski etnografski muzej, Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej, Slovenski šolski muzej, Tehniški
Naprej v preteklost, program v SEM

Naprej v preteklost, program v SEM

SEM, 13. avgust 2020 ― Slovenski etnografski muzej se je pridružil akciji Skupnosti muzejev Slovenije pod naslovom Naprej v preteklost, ki poteka med 17. in 23. avgustom 2020 in ki se ji pridružujejo muzeji po vsej Sloveniji. Teden muzeji in galerije namenjamo posebnim dogodkom, tako v muzejih kot na muzejskih spletnih straneh in socialnih omrežjih. #naprejvpreteklost   DOGODKI V SEM Sreda, 19. avgust 2020, ob 17:00: Bosi. Obuti. Sezuti., javno vodstvo po razstavi, vodila bo kulturna mediatorka SEM Brigita Rupnik. Prost vstop! PRIJAVE in INFORMACIJE: Prijave so obvezne na blagajna@etno-muzej.si ali v delovnem času muzeja na T: 01 / 3008 745. Po opravljeni rezervaciji svojo vstopnico lahko prevzamete na recepciji SEM na dan dogodka do 16.50. Število oseb na vodstvu je omejeno. V času vodstva individualni ogled razstave ni možen. Četrtek, 20. avgust 2020 - 19:00: Druženje z muzejem: Morska zgodba. Sonja Kogej Rus, muzejska svetovalka v SEM, vam bo predstavila izbrane predmete in morsko zgodbo. Prost vstop!   RAZSTAVA Naprej v preteklost, panojska razstava 17. avgust – 1. oktober 2020, ploščad pred SEM Slovenski državni muzeji od 17. avgusta 2020 vabimo na ogled skupne panojske razstave Naprej v preteklost na Muzejsko ploščad Metelkova pred Slovenski etnografski muzej. Kot je zapisala dr. Kaja Širok, predsednica ICOM Slovenija, se muzeji in galerije  na razstavi predstavljamo skozi avtorske razstave in projekte, s katerimi želimo nagovoriti publiko, ki ji bo obisk posameznih muzejev razkril predstavljene zgodbe in hkrati potrdil zavezo, da delamo v dobro družbe in skupaj gradimo boljši jutri. Pri razstavi sodelujejo: Moderna galerija in Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Muzej krščanstva na Slovenskem, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenska kinoteka, Slovenski etnografski muzej, Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej, Slovenski šolski muzej, Tehniški

Heglova 250. obletnica: Prepozno?

Indigo Festival, 12. avgust 2020 ― Konferenca izpostavlja temo prepoznosti. S Heglom je mogoče misliti neko za današnji čas ključno razmerje med začetkom in koncem. Tu ne gre za vprašanje takšnih in drugačnih koncev (zgodovine, velikih zgodb, ideologije, umetnosti ali filozofije), ampak prej za vprašanje radikalnega konca in našega razmerja do njega, se pravi, naše prepoznosti. Danes, ko se zdi, da svet vse bolj očitno in nezadržno drsi proti ultimativnemu koncu in ko je vse bolj očitno, da misel v razmerju do pandemične hitrosti dejanskosti vedno bolj zamuja, se moramo vprašati: Kaj zdaj? Je dejansko prepozno? Po drugi strani se ob Heglovi 250. obletnici postavlja tudi vprašanje aktualnosti njegove filozofije. Ali Heglova filozofija prihaja prepozno? Ali pa so Heglovi koncepti danes aktualni bolj kot kdajkoli prej? Kot pravi Hegel, se filozofija začne, ko je delo opravljeno, ko se delovni dan konča. Minervina sova svoja krila razpne šele, ko pade mrak. Misel nastaja šele po izteku in dovršitvi dejanskosti. Toda ali je možno, da dejanskost v nekem trenutku dokončno prehiti pojem? Ali je prepoznost diagnoza, ki je ni mogoče rehabilitirati z naknadnostjo? Ali pa je vendarle možno začeti v perspektivi totalnega konca? Organizacijski odbor: Ana Jovanović, Bara Kolenc, Urban Šrimpf, Goran Vranešević Organizatorji: Goethe-Institut Ljubljana, IHA Aufhebung, Muzej in galerije mesta Ljubljane Soorganizatorji: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, ZRC SAZU, Knjigarna Azil, Javna agencija za knjigo RS, Študentsko filozofsko društvo, Revija Razpotja, Društvo za teoretsko psihoanalizo – Analecta, Avstrijski kulturni forum Konferenca bo potekala v angleškem, slovenskem in nemškem jeziku.

Heglova 250. obletnica: Prepozno?

Indigo Festival, 12. avgust 2020 ― Konferenca izpostavlja temo prepoznosti. S Heglom je mogoče misliti neko za današnji čas ključno razmerje med začetkom in koncem. Tu ne gre za vprašanje takšnih in drugačnih koncev (zgodovine, velikih zgodb, ideologije, umetnosti ali filozofije), ampak prej za vprašanje radikalnega konca in našega razmerja do njega, se pravi, naše prepoznosti. Danes, ko se zdi, da svet vse bolj očitno in nezadržno drsi proti ultimativnemu koncu in ko je vse bolj očitno, da misel v razmerju do pandemične hitrosti dejanskosti vedno bolj zamuja, se moramo vprašati: Kaj zdaj? Je dejansko prepozno? Po drugi strani se ob Heglovi 250. obletnici postavlja tudi vprašanje aktualnosti njegove filozofije. Ali Heglova filozofija prihaja prepozno? Ali pa so Heglovi koncepti danes aktualni bolj kot kdajkoli prej? Kot pravi Hegel, se filozofija začne, ko je delo opravljeno, ko se delovni dan konča. Minervina sova svoja krila razpne šele, ko pade mrak. Misel nastaja šele po izteku in dovršitvi dejanskosti. Toda ali je možno, da dejanskost v nekem trenutku dokončno prehiti pojem? Ali je prepoznost diagnoza, ki je ni mogoče rehabilitirati z naknadnostjo? Ali pa je vendarle možno začeti v perspektivi totalnega konca? Organizacijski odbor: Ana Jovanović, Bara Kolenc, Urban Šrimpf, Goran Vranešević Organizatorji: Goethe-Institut Ljubljana, IHA Aufhebung, Muzej in galerije mesta Ljubljane Soorganizatorji: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, ZRC SAZU, Knjigarna Azil, Javna agencija za knjigo RS, Študentsko filozofsko društvo, Revija Razpotja, Društvo za teoretsko psihoanalizo – Analecta, Avstrijski kulturni forum Konferenca bo potekala v angleškem, slovenskem in nemškem jeziku.

Heglova 250. obletnica: Prepozno?

Indigo Festival, 12. avgust 2020 ― Konferenca izpostavlja temo prepoznosti. S Heglom je mogoče misliti neko za današnji čas ključno razmerje med začetkom in koncem. Tu ne gre za vprašanje takšnih in drugačnih koncev (zgodovine, velikih zgodb, ideologije, umetnosti ali filozofije), ampak prej za vprašanje radikalnega konca in našega razmerja do njega, se pravi, naše prepoznosti. Danes, ko se zdi, da svet vse bolj očitno in nezadržno drsi proti ultimativnemu koncu in ko je vse bolj očitno, da misel v razmerju do pandemične hitrosti dejanskosti vedno bolj zamuja, se moramo vprašati: Kaj zdaj? Je dejansko prepozno? Po drugi strani se ob Heglovi 250. obletnici postavlja tudi vprašanje aktualnosti njegove filozofije. Ali Heglova filozofija prihaja prepozno? Ali pa so Heglovi koncepti danes aktualni bolj kot kdajkoli prej? Kot pravi Hegel, se filozofija začne, ko je delo opravljeno, ko se delovni dan konča. Minervina sova svoja krila razpne šele, ko pade mrak. Misel nastaja šele po izteku in dovršitvi dejanskosti. Toda ali je možno, da dejanskost v nekem trenutku dokončno prehiti pojem? Ali je prepoznost diagnoza, ki je ni mogoče rehabilitirati z naknadnostjo? Ali pa je vendarle možno začeti v perspektivi totalnega konca? Organizacijski odbor: Ana Jovanović, Bara Kolenc, Urban Šrimpf, Goran Vranešević Organizatorji: Goethe-Institut Ljubljana, IHA Aufhebung, Muzej in galerije mesta Ljubljane Soorganizatorji: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, ZRC SAZU, Knjigarna Azil, Javna agencija za knjigo RS, Študentsko filozofsko društvo, Revija Razpotja, Društvo za teoretsko psihoanalizo – Analecta, Avstrijski kulturni forum Konferenca bo potekala v angleškem, slovenskem in nemškem jeziku.
še novic