Novice

zadetki za Mestna občina Maribor

Glazerjeva nagrada za življenjsko delo Viliju Ravnjaku

SiGledal, 22. marec 2022 ― Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, ki jo podeljuje Mestna občina Maribor na področju kulture, letos prejme dramaturg, režiser in pisatelj Vili Ravnjak. Dobitniki Glazerjevih listin pa so konservatorka Alenka Zupan, pisatelj Boris Kolar in gledališka igralka Mateja Pucko, je danes sporočil pristojni občinski odbor.

Minister dr. Simoniti in župan Arsenovič podpisala pogodbo o sofinanciranju Centra Rotovž

Ministrstvo za kulturo, 22. december 2021 ― Minister za kulturo dr. Vasko Simoniti in župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič sta podpisala pogodbo o sofinanciranju projekta Center Rotovž. Gre za pomemben korak k uresničitvi projekta, na katerega v Mariboru čakajo že dolga leta, aktualna vlada pa je z znatnim finančnim vložkom v višini 12,7 milijona evrov pristopila k sofinanciranju te pomembne investicije.

9. decembra 1931 - tragična prometna nesreča v Medlogu pri Celju

Kamra.si, 9. december 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. decembra 1931 - tragična prometna nesreča v Medlogu pri Celju Med najtežjimi prometnimi nesrečami, ki so se zgodile na Celjskem, sodi po številu žrtev še vedno v sam vrh dogodek, od katerega je minilo okroglih devet desetletij. V Medlogu, pri križanju ceste in železniške proge proti Žalcu (še danes lahko to mesto približno določimo s pomočjo hišice, ki je kasneje, po uvedbi zapornic na prehodu, služila zaposlenemu železnice, ki jih je spuščal ob prihodu vlaka), je 9. decembra 1931 avtobus, poln potnikov, zapeljal na tire ravno v trenutku, ko je iz smeri Petrovč pripeljal vlak. O teži nesreče priča dejstvo, da so se poleg domačih časopisov o njej obširno razpisali tudi v tujini. Avtobus, udeležen v nesreči, je pripadal podjetju Avtobus mesta Celja. Dve leti pred dogodkom ga je ustanovila Mestna občina Celje, ki je, sledeč vzoru iz Maribora, želela mesto čim bolje  prometno povezati s svojo bližnjo in daljšo okolico, zlasti pa s Savinjsko dolino, šentjurskim in šmarskim okolišem in z velikima zdraviliščema na Dobrni in v Rogaški Slatini. V letu nesreče je podjetje za prevoz potnikov uporabljalo osem avtobusov na šestih linijah, za katere je občina pridobila koncesije. Na omenjenem prehodu preko železniške proge so se že pred tem večkrat zgodile težke nesreče ali bile komaj preprečene, a železniška uprava kljub temu ni reagirala na pozive  občinske uprave in časopisja, čeprav je ta cesta bila je ena najvažnejših prometnih žil v državi z gostim prometom. Kljub zakonskim zahtevam ni namestila zapornic ali optičnih signalov. »Železniška uprava je pustila to važno križišče tako, kakor je bilo pred 40 leti, ko še ni bilo avtomobilov in gostega prometa na tej cesti.« je zapisala Nova doba. Dodati pa je potrebno, da je šele dodatek Uredbe o varnosti prometa iz leta 1929 dve leti kasneje prinesel zahtevo o obveznem upoštevanju mednarodnega znaka za križišče. Kasnejši zapisi navajajo, da je bilo križanje železniške proge in ceste povse

9. december 1931 - tragična prometna nesreča v Medlogu pri Celju

Kamra.si, 9. december 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. decembra 1931 - tragična prometna nesreča v Medlogu pri Celju Med najtežjimi prometnimi nesrečami, ki so se zgodile na Celjskem, sodi po številu žrtev še vedno v sam vrh dogodek, od katerega je minilo okroglih devet desetletij. V Medlogu, pri križanju ceste in železniške proge proti Žalcu (še danes lahko to mesto približno določimo s pomočjo hišice, ki je kasneje, po uvedbi zapornic na prehodu, služila zaposlenemu železnice, ki jih je spuščal ob prihodu vlaka), je 9. decembra 1931 avtobus, poln potnikov, zapeljal na tire ravno v trenutku, ko je iz smeri Petrovč pripeljal vlak. O teži nesreče priča dejstvo, da so se poleg domačih časopisov o njej obširno razpisali tudi v tujini. Avtobus, udeležen v nesreči, je pripadal podjetju Avtobus mesta Celja. Dve leti pred dogodkom ga je ustanovila Mestna občina Celje, ki je, sledeč vzoru iz Maribora, želela mesto čim bolje  prometno povezati s svojo bližnjo in daljšo okolico, zlasti pa s Savinjsko dolino, šentjurskim in šmarskim okolišem in z velikima zdraviliščema na Dobrni in v Rogaški Slatini. V letu nesreče je podjetje za prevoz potnikov uporabljalo osem avtobusov na šestih linijah, za katere je občina pridobila koncesije. Na omenjenem prehodu preko železniške proge so se že pred tem večkrat zgodile težke nesreče ali bile komaj preprečene, a železniška uprava kljub temu ni reagirala na pozive  občinske uprave in časopisja, čeprav je ta cesta bila je ena najvažnejših prometnih žil v državi z gostim prometom. Kljub zakonskim zahtevam ni namestila zapornic ali optičnih signalov. »Železniška uprava je pustila to važno križišče tako, kakor je bilo pred 40 leti, ko še ni bilo avtomobilov in gostega prometa na tej cesti.« je zapisala Nova doba. Dodati pa je potrebno, da je šele dodatek Uredbe o varnosti prometa iz leta 1929 dve leti kasneje prinesel zahtevo o obveznem upoštevanju mednarodnega znaka za križišče. Kasnejši zapisi navajajo, da je bilo križanje železniške proge in ceste povse
Nagrada novomeški knjižnici

Nagrada novomeški knjižnici

Knjižnica Novo Mesto, 19. november 2021 ― Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto je prejela nagrado Združenja splošnih knjižnic. Najboljši projekt v splošnih knjižnicah v letu 2021 je postal projekt 24-urne izposoje naročenega knjižnega gradiva. Združenje splošnih knjižnic je ob zaključku Tedna splošnih knjižnic že devetič podelilo nagrado za najboljši projekt v splošnih knjižnicah. Letos je nagrado prejel projekt novomeške Knjižnice Mirana Jarca Avtomatizacija javne knjižnične mreže Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto: 24-urna izposoja naročenega knjižnega gradiva. Komisija, ki je projektu dodelila 100 % vseh možnih točk in ga ocenila kot najboljši projekt na področju strokovnega dela knjižnic, je v utemeljitvi nagrade med drugim zapisala: »Predstavljena knjižnična storitev je pomembna noviteta, zlitje osnovne dejavnosti knjižnic in zmožnosti informacijske tehnologije. Projekt je zasnovan sodobno in v skladu s potrebami časa.« Direktor novomeške knjižnice Luka Blažič je ob tem povedal: »Vesel sem, da sta bibliotekarska stroka in združenje prepoznala našo vizijo digitalizacije javne knjižnične mreže. Vtkanost naše inovacije v sistem Cobiss omogoča katerikoli splošni knjižnici, da takoj začne uporabljati naš sistem avtomatiziranih izposojevališč. Ob prejemu nagrade bi se rad zahvalil partnerjema, Institutu informacijskih znanosti iz Maribora in Skupini Tenzor, ki sta takoj prepoznala zmožnosti projekta.« Župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni je dodal: »V Novem mestu smo ponovno dokazali, da znamo biti prvi v državi in tudi širše. Projekt predstavlja pomemben korak na poti digitalizacije, ki jo na Mestni občini Novo mesto postopoma vpeljujemo v naše sisteme in razvijamo v sklopu vsem dostopnega pametnega mesta. Veseli me, da je Združenje splošnih knjižnic prepoznalo inovativne pristope, ki vključujejo najsodobnejšo tehnologijo, lokalno znanje in dizajn, združene v pametni omari. Čestitke Knjižnici Mirana Jarca, saj bodo pilotni projekt po modelu ali celo izumu novomeškega znanja uvedle tudi dru

Kulturni bazar v regiji

SNG Maribor, 15. november 2021 ― Enodnevno strokovno usposabljanje Kulturni bazar v regiji, ki ga organizirajo Ministrstvo za kulturo RS, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS ter Zavod RS za šolstvo v sodelovanju z Mestno občino Maribor, poteka danes  v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, ki je tudi izvršni producent dogodka.

Kulturni bazar v regiji

SiGledal, 15. november 2021 ― 15. novembra 2021 bo v prostorih SNG Maribor in organizaciji Ministrstva za kulturo RS, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS ter Zavoda RS za šolstvo v sodelovanju z Mestno občino Maribor potekalo strokovno usposabljanje Kulturni bazar v regiji.

15. novembra 1976 je na Ptuju umrl Drago Hasl, učitelj, glasbenik in kulturni delavec.

Kamra.si, 15. november 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. novembra 1976 je na Ptuju umrl Drago Hasl, učitelj, glasbenik in kulturni delavec. Rodil se je 4. septembra 1900 v Framu. Rojen je bil v Framu kot najmlajši otrok v družini. Po končani osnovni šoli je naredil dva razreda gimnazije in nadaljeval učiteljsko pripravnico. Dokončal je tri letnike učiteljske šole v Mariboru in eno leto glasbenega študija na Državnem konservatoriju v Ljubljani. Prvo službo je dobil kot pomožni učitelj v Lehnu na Pohorju, že naslednje leto pa je začel poučevati na osnovni šoli v Cirkovcah, kjer je ostal do leta 1927. Nato je nastopil službo strokovnega učitelja na meščanski šoli na Ptuju. Med službovanjem v osnovni šoli Cirkovce je spoznal svojo življenjsko sopotnico Ano Žiher. Sodeloval je na različnih področjih ptujskega kulturnega življenja: ustanovil je lutkovno gledališče, sodeloval pri Glasbeni matici, v Dramskem društvu in pri Ljudski univerzi.V obdobju med vojnama je deloval na ptujski meščanski šoli, kjer je poleg glasbe in petja poučeval likovno ustvarjanje. Vojna leta 1941–1945 je preživel v izgnanstvu v Nišu in Knjaževcu, nato pa se je vrnil na Ptuj in se posvetil javnemu in družbenemu delu. Bil je ravnatelj ptujske gimnazije, predsednik mestnega ljudskega odbora Ptuj, poverjenik za ljudsko prosveto v ptujskem okraju. Po osvoboditvi je v glasbeni šoli poučeval violino, bil član Matičnega godalnega kvarteta, zbiral stara glasbila, uredil glasbeno zbirko v ptujskem gradu in vodil ženski pevski zbor. Sodeloval je v občinskem svetu kulturno-prosvetnih organizacij, dal pobudo za ptujsko kurentovanje in ga celo desetletje vodil ter razvijal s svojimi sodelavci. Bil je imenovan za ravnatelja Gimnazije Ptuj in na tem delovnem mestu ostal do konca šolskega leta 1947/1948. Od leta 1950 dalje se je posvečal Študijski, nato pa združeni Ljudski in študijski knjižnici na Ptuju. Pod njegovim vodstvom se je knjižnica vsestransko razvila in družbeno uveljavila. Od leta 1951 jo je vodil kot upravnik, sk

Tone Partljič je postal častni občan mesta Maribor

Borštnikovo srečanje, 20. oktober 2021 ― Naziv častnega občana mesta Maribor je letos prejel Tone Partljič – pisatelj, dramaturg, scenarist in komediograf, dolga leta pa tudi nezamenljivi organizacijski člen Festivala Borštnikovo srečanje. Kot je zapisala občinska Komisija za priznanja in nagrade, Partljič naziv prejme "v znak zahvale in spoštovanja, za življenjsko delo in zasluge, dosežene na področju pisanja, literature, in za aktivnosti na področju družbenega delovanja, s čimer je prispeval k prepoznavnosti in ugledu mesta Maribor doma v ožjem in širšem prostoru".   Tone Partljič je profesionalno kariero začel kot učitelj, a jo kmalu nadaljeval v gledališču kot dramaturg (Drama SNG Maribor), umetniški vodja (Mestno gledališče ljubljansko, SNG Drama Ljubljana), predvsem pa kot dramatik. Velja za najuspešnejšega slovenskega komediografa; piše tudi prozo in literaturo za otroke. Slovenska in druga gledališča so uprizorila več kot 20 njegovih del. Komediji je posvetil večino svojega pisateljskega talenta, je pa tudi mojster proze, pri čemer prevladujejo romani, krajša prozna dela in zbirke črtic. Po mnenju komisije ne gre pozabiti niti njegovega prispevka k razvoju slovenskega filma, domačih nadaljevank in filmov, kjer se podpisuje kot scenarist pomembnih in odmevnih del, pogosto nastalih na podlagi njegovih, lastnih dramskih besedil. Vzporeden s pisanjem je njegov družbeni angažma: v burnih letih med 1983 in 1987 je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev, enega najbolj izpostavljenih forumov takratne civilne družbe. V novi državi je skoraj desetletje deloval kot poslanec Državnega zbora.   Sooblikoval podobo Festivala Borštnikovo srečanje S Festivalom Borštnikovo srečanje je bil povezan več kot štirideset let, od začetkov leta 1970, ko je bil na povabilo Branka Gombača prvič v žiriji publike, leto kasneje postane urednik gledališkega lista in član organizacijskega odbora, nato pa je deloval kot član raznih organov Borštnikovega srečanja - od izvršilnega do glavnega odbora, podpredsednika sveta in o

20. oktober - dan, ko je bil leta 1164 v listinah prvič omenjen mariborski grad, praznik Mestne občine Maribor,

Kamra.si, 20. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. oktober - dan, ko je bil leta 1164 v listinah prvič omenjen mariborski grad, praznik Mestne občine Maribor. Vir: https://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=573 Priporočamo tudi https://www.rtvslo.si/kultura/novice/castrum-marchburch-850-let-od-prve-omembe-maribora/348675

Maribor sprejel izziv priprave novega LPK

Asociacija, 6. oktober 2021 ― Mestna občina Maribor je stopila v proces priprave Strategije razvoja kulture 2022 – 2026, s katerim naj bi kulturi namenili celostni in trajni pomen v razvoju in življenju mesta. Delovnega srečanja s predstavniki lokalnih nevladnih organizacij, ki se je v organizaciji mariborskega Zavoda PIP odvilo 29. septembra, smo se udeležili tudi v društvu Asociacija. Delovno … Preberi več o Maribor sprejel izziv priprave novega LPK

4. septembra 1900 se je v Framu rodil Drago Hasl, učitelj, glasbenik in kulturni delavec

Kamra.si, 4. september 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. septembra 1900 se je v Framu rodil Drago Hasl, učitelj, glasbenik in kulturni delavec Umrl je 15. novembra 1976 na Ptuju. Rojen je bil v Framu kot najmlajši otrok v družini. Po končani osnovni šoli je naredil dva razreda gimnazije in nadaljeval učiteljsko pripravnico. Dokončal je tri letnike učiteljske šole v Mariboru in eno leto glasbenega študija na Državnem konservatoriju v Ljubljani. Prvo službo je dobil kot pomožni učitelj v Lehnu na Pohorju, že naslednje leto pa je začel poučevati na osnovni šoli v Cirkovcah, kjer je ostal do leta 1927. Nato je nastopil službo strokovnega učitelja na meščanski šoli na Ptuju. Med službovanjem v osnovni šoli Cirkovce je spoznal svojo življenjsko sopotnico Ano Žiher. Sodeloval je na različnih področjih ptujskega kulturnega življenja: ustanovil je lutkovno gledališče, sodeloval pri Glasbeni matici, v Dramskem društvu in pri Ljudski univerzi.V obdobju med vojnama je deloval na ptujski meščanski šoli, kjer je poleg glasbe in petja poučeval likovno ustvarjanje. Vojna leta 1941–1945 je preživel v izgnanstvu v Nišu in Knjaževcu, nato pa se je vrnil na Ptuj in se posvetil javnemu in družbenemu delu. Bil je ravnatelj ptujske gimnazije, predsednik mestnega ljudskega odbora Ptuj, poverjenik za ljudsko prosveto v ptujskem okraju. Po osvoboditvi je v glasbeni šoli poučeval violino, bil član Matičnega godalnega kvarteta, zbiral stara glasbila, uredil glasbeno zbirko v ptujskem gradu in vodil ženski pevski zbor. Sodeloval je v občinskem svetu kulturno-prosvetnih organizacij, dal pobudo za ptujsko kurentovanje in ga celo desetletje vodil ter razvijal s svojimi sodelavci. Bil je imenovan za ravnatelja Gimnazije Ptuj in na tem delovnem mestu ostal do konca šolskega leta 1947/1948. Od leta 1950 dalje se je posvečal Študijski, nato pa združeni Ljudski in študijski knjižnici na Ptuju. Pod njegovim vodstvom se je knjižnica vsestransko razvila in družbeno uveljavila. Od leta 1951 jo je vodil kot upravnik, skr

Začenja se 32. Poletni lutkovni pristan

Lutkovno gledališče Maribor, 30. julij 2021 ― V nedeljo, 1. avgusta 2021, se začenja Poletni lutkovni pristan, ki v Mariboru tradicionalno poteka avgusta.  Mednarodni lutkovni festival z najdaljšo tradicijo v Lutkovnem gledališču Maribor pripravljamo že 32. leto zapored. Festival bo do 31. avgusta ponudil več kot dvajset predstav, skupaj s spremljevalnim programom pa več kot trideset dogodkov. Letošnji program temelji na kakovostni lutkovni produkciji iz Slovenije, to pa dopolnjujejo predstave iz Avstrije, Hrvaške in Italije. Tanja Lužar, vodja festivala pravi, da je končna podoba festivala morda na videz malo manj mednarodno obarvana, kot smo bili vajeni v preteklosti, predvsem v luči korona krize; a vendar je bil izbor predstav velik izziv, saj je slovenska lutkovna produkcija zelo dobra. Lutkovne predstave na festivalu bodo zelo raznolike, namenjene različnim starostnim skupinam, od najmlajših, od 1. leta naprej, pa do mladostnikov in odraslih; raznolike bodo v tematiki, lutkovni tehnologiji in pristopih. Večina predstav bo v zunanjem avditoriju Lutkovnega gledališča Maribor, oz. v dvoranah gledališča, nekaj predstav v Mestnem parku, saj se festival povezuje z Art kampom; predstava bo kot vsako leto  tudi  pred Umetnostno galerijo Maribor. V spremljevalnem programu festivala so ustvarjalne delavnice in celotedenska delavnica animiranega filma, ki bo potekala zadnji teden avgusta. Poleg predstav je v programu nekaj filmskih projekcij animiranih in igranih filmov, v sodelovanju z Letnim kinom Minoriti in nekaj predstav v sodelovanju s festivalom Prestopi.  Tudi tokrat bo otroška žirija ocenjevala predstave, najboljša bo dobila nagrado zlata žirafa. Žirafe ostajajo zaščitni znak tega festivala z najdaljšo tradicijo, lanska prejemnica nagrade zlata žirafa, t. j. najboljša predstava lanskega festivala po izboru občinstva, Zavrti tigra, pa bo letos zopet na ogled na festivalu. Prvič bo pred občinstvom uprizorjena predstava Drobtine iz mišje doline Lutkovnega gledališča Maribor, ki je

8. julija 1961 se v Slovenj Gradcu rodil Borut Bončina, arhitekt, oblikovalec in urbanist

Kamra.si, 8. julij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. julija 1961 se v Slovenj Gradcu rodil Borut Bončina, arhitekt, oblikovalec in urbanist Arhitekt, urbanist in oblikovalec. Po osnovni šoli, ki jo je obiskoval na Prevaljah se je vpisal na ravensko gimnazijo in kasneje na Fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, kjer je leta  1990 tudi diplomiral pri prof. Janezu Koželju z naslovom Urbanistična in arhitekturna študija razširitve in preureditve pokopališča sv. Barbara pri Prevaljah. Specializiral je leta 1996 v Sapporu na Japonskem z delom Environmental Administration for Easern European Countries. Kot pripravnik in kasneje strokovni sodelavec za prostorske ureditve in prostorske akte je bil zaposlen na Občini Ravne na Koroškem (1991–1992), nato kot referent na Upravni enoti RS, Ravne na Koroškem (1995). Bil je namestnik vodje (župana) za prostor Občine Ravne-Prevalje (1995–1998) in pomočnik predstojnika (župana) za urbanistično in prostorsko načrtovanje na Občini Prevalje (od 1999–2006). Od 1. maja 2006 deluje kot samostojni pooblaščeni arhitekt v Arhitekt Borut Bončina s. p. Deloval je tudi v KUD »Studio 90« pri organiziranju kulturnih prireditev (1993–1996) in Društvu urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije. Je tudi ustanovni član odbora za ustanovitev Društva arhitektov Koroške. V zadnjih letih se je v sodelovanju s Koroškim filatelističnim društvom uveljavil tudi kot oblikovalec filatelističnih sklopov oz. enot, kamor umeščamo razglednice in dopisnice vseh vrst, običajne kuverte in kuverte z dotiskom ter seveda poštne znamke in poštne žige. V teh njegovih delih se kaže »sledljivost mestnega oziroma lokalnega in ob pošiljanju istočasno tudi globalnega oziroma nenazadnje tudi kozmičnega.« Filatelistična »zgodba« avtorja Boruta Bončine je  podrobneje predstavljena na portalu Kamra pod naslovom Ko se srečata domoznanstvo in filatelija. V letu 2011 je izdelal uradni poštni znamki Pošte Slovenije v počastitev Maribora kot Evropske prestoln
še novic