Futura

Mladina, 13. maj 2022 ― Trije prestižni italijanski režiserji – Pietro Marcello (Martin Eden), Francesco Munzi (Črne duše) & Alice Rohrwacher (Srečen kot Lazzaro) – se v slogu Pier Paola Pasolinija zapeljejo skozi Italijo, od Palerma, Rima in Neaplja do Torina, Verone in Umbrie, kjer prestrežejo mladenke in mladeniče, ki zaskrbljeno in tesnobno zrejo v ekonomsko, finančno, socialno in seksualno po...

Pravljična urica v Občinski knjižnici Tabor

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 19. april 2022 ― Mesec april je mesec knjige – mesec, ko naj bi si vzeli čas za knjige in še zlasti pri mladih spodbujali ljubezen do branja. V  Občinski knjižnici Tabor je v torek, 19. aprila 2022, na pravljični urici Nina Mak Lopan prebrala nekaj čudovitih pesmi. Med njimi je bila tudi pesmica o knjigah, ki jih pesnica vidi kot kraljice in dame, kot mame, kot svež zrak, ki šepetajo lepoto in mir. Zaigrala je na ukulele in tako pesem še bolj približala najmlajšim. Aprilska pravljična urica je bila urica pesmi, rim, igranja, ...
Brez poezije bi bili ljudje precej ubogi

Brez poezije bi bili ljudje precej ubogi

Dnevnik, 29. marec 2022 ― Minuli četrtek je na Vodnikovi domačiji potekal jubilejni 150. večer Mladih rim. “Veliko je bilo zelo zanimivih glasov, ki se še brusijo in iščejo. Pomembno je, da imajo prostor, v katerem se lahko izrazijo,” je povedala vodja Mladih rim

Rozmanova burleska v rimah

Kamnik.info, 19. marec 2022 ― Zadnji četrtek pred pomladnim enakonočjem smo v prenovljenih prostorih kamniškega Doma kulture lahko spremljali predstavo v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča, ki je doživela premiero pred tremi leti. Baal, ki ga je nemški dramatik Bertolt Brecht pisal sredi 1. svetovne vojne, ko je štel le šestnajst let, je ostal aktualen skozi celotno 20. stoletje. Scenarist predstave ... Prispevek Rozmanova burleska v rimah je bil izvorno objavljen naportalu Kamnik Info.
NE MUČITE RAČKA

NE MUČITE RAČKA

Kurja polt, 28. februar 2022 ― NE MUČITE RAČKA NON SI SEVIZIA UN PAPERINO Lucio Fulci, Italija, 1972, 35mm, 102', slovenski podnapisi V sodelovanju s Cineteco Nazionale v Rimu. Milanski novinar prispe v zaspano vasico na jugu Italije, da bi pomagal razrešiti skrivnostne umore mladoletnih dečkov. Vročekrvni domačini, polni predsodkov in vraževerja, nemudoma osumijo vaško »čarovnico« Maciaro, [...] The post NE MUČITE RAČKA appeared first on Kurja Polt.

Texas Chainsaw Massacre

Mladina, 25. februar 2022 ― Texas Chainsaw Massacre – osmi rimejk/reboot/nadaljevanje Hooperjeve klasike Teksaški pokol z motorko (1974) – je slasher, splatter in torture porn. Nobenih digresij, nobenega zavlačevanja, nobenega teženja z »dobro zgodbo«, nobenega psihologiziranja, nobenege pettinga – le fuk. Skupina multikulti mladeničev in mladenk se pripelje v Harlow, distopični teksaški ghost town, a še preden se dobro razgledajo, že vstane...
Saba: Few Good Things

Saba: Few Good Things

Mladina, 11. februar 2022 ― Chicago, vetrovno mesto edinstvene glasbene tradicije. Tudi rapa. Saba se je na mestnem zemljevidu brcanja rim pojavil pred kakšnim desetletjem, na njegovem drugem, leta 2018 izdanem albumu CARE FOR ME je prevladovalo mehko temačno razpoloženje, zdaj pa se obrača proti soncu. Few Good Things nadaljuje to, kar sta načela starejša mestna kolega Lupe Fiasco in Chance the Rapper (ki je bil mlademu Sabi tudi nekakšen...

18. oktober - god sv. Luke

Kamra.si, 18. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. oktober - god sv. Luke Sveti Luka je svetnik, ki je po starem krščanskem izročilu napisal dve pomembni novozavezni knjigi: Evangelij po Luku in Apostolska dela. Njegovo ime se glasi v hebrejščini לוקא [Luka], v grščini Λουκᾶς [Lukas]. Slovensko ime Luka je praktično enaka izvirni obliki, v starejših prevodih Svetega pisma pa srečamo tudi obliko Lukež, ki izvira iz grščine. Luka je bil doma iz Antiohije, po rodu je bil Grk (ali po nekaterih virih Sirijec), po poklicu je bil zdravnik. Precej časa je oznanjal krščanstvo skupaj s svetim Pavlom – spremljal ga je na vseh pomembnejših potovanjih in je skupaj z njim prišel tudi v Rim. Iz uvodnih besed Lukovega evangelija se da sklepati, da Luka ni bil priča dogodkom, ki jih je opisal v evangeliju. To pomeni, da se je krščanski skupnost pridružil šele nekoliko pozneje. Pač pa v Apostolskih delih najdemo več odstavkov napisanih v prvi osebi množine, iz česar lahko sklepamo, da je te dogodke pisec res sam doživel. V pripovedi o dveh mladeničih, ki sta na poti v Emavs srečala in po lomljenju kruha spoznala vstalega Gospoda, Luka z imenom omenja samo enega, Kleofa, ime drugega pa zamolči. Papež Gregor Veliki z veliko verjetnostjo ugotavlja, da zato, ker je bil to on sam. V svoji skromnosti se namreč ni želel izpostavljati.  Luka je bil visoko izobražen Grk, zdravnik po poklicu, zato ni čudno, da je evangelij, ki ga je napisal, namenjen Grkom. Kot zdravnik je imel globoko razvit čut za bolnike, zato Jezusa predstavi predvsem s te plati: kot telesnega in dušnega zdravnika. Z Marijo se je večkrat srečal v Janezovi hiši, kjer mu je pripovedovala o Jezusovem rojstvu in njegovih otroških letih. Luka jo je ob teh obiskih večkrat slikal – od tu izhaja legenda, da je on avtor Marijine podobe (Salus populi romani, Zdravje rimskega ljudstva), ki jo danes častijo v cerkvi Marije Snežne v Rimu. Nekaj njegovih slik naj bi se (po izročilu) ohranilo do današnjih dni: Črna Marija iz Częstochowe na Polj

Pravljično-poetične urice v ptujski knjižnici

Kamra.si, 25. avgust 2021 Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj ob koncu počitnic vabi na pravljično-poetične urice. Prireditev poteka v okviru festivala Dnevi poezije in vina.  Sreda, 25. avgusta, 17.00, PRVIČ»Na tem svetu si je pač treba vsak trenutek nekaj želeti, kajti le tako je mogoče kaj doživeti!« je vzkliknil ves navdušen. Cufek Modrijan je eden izmed prvih literarnih živalskih junakov Ferija Lainščka, ki ga je odlično upodobil Marjan Manček v slikanici sestavljanki, knjižni posebnici. Prva izdaja je iz leta 1989. Četrtek, 26. avgusta, 17.00, DRUGIČSlikanica Rad bi je izšla leta 1998, kjer pesnik pravi: Rad bi zaupal vam čisto na koncu, zlagal sem rime o brodolomcu, skuhal pa pesem o rimoloncu. Za konec bomo barčico spustili v lonec! Petek, 27. avgusta, 17.00, TRETJIČCicibanija je prvič izšla leta 1987, v novi slikaniški obliki s podobami Silvana Omerzuja pa leta 2012. »Nihče ne ve, kje leži ta čudna dežela, ta Cicibanija. Pravijo, da moraš na konec sveta« in nato še kak kilometer pešpoti … In veliko čarovnije se med knjižne platnice skrije, ko otrok v knjižnico zavije. Sobota, 28. avgusta, 15.30, ČETRTIČBarvit sprehod za male in velike v vse sobice Mladinskega oddelka. Od črne do bele in rjavo zlate, kakor pravi pesnik v knjigi Barvice iz leta 2010. Vljudno vabljeni!
Vince Staples: Vince Staples

Vince Staples: Vince Staples

Mladina, 16. julij 2021 ― Vince Staples je eden tistih redkih ameriških emsijev, ki so hkrati kredibilni stebri sodobne raperske sredine in neke (manjše) pop ikone mladeži. Njegovi tehnika in vsebina rimoobračanja uživata tudi globoko spoštovanje tako stroke kot raperskih fenov, hkrati pa polni dvorane, njegovo ime je pri vrhu festivalskih plakatov, nastopa v reklamah največjega proizvajalca gazirane pijače, razvija TV-serijo za enega...
Volkovi na poslednjem banketu

Volkovi na poslednjem banketu

Literatura v živo, 1. april 2021 ― Dejan Koban je pesniški aktivist v najširšem pomenu besede, avtor, ki torej ne piše le lastne (vse bolj angažirane) poezije, temveč (so)ustvarja tudi javni prostor poezije, v povezovanju gradi svojske inkubatorje za mlade pesnike_ce, pa naj bo to na Mladih rimah, v okviru skupine IGNOR ali kot selektor zbirke Sončnica, vsa nora od svetlobe pri Književnem društvu Hiša poezije. Na literarni sceni je nespregledljiv, a ne zaradi izpostavljanja, siljenja v ospredje, temveč zaradi širine njegovega delovanja, v katerem se očitno zrcali zanesen in poeziji scela predan duh.
Naredite mi to umetnost spet slovensko

Naredite mi to umetnost spet slovensko

Radio Študent, 5. februar 2021 ― Pred dvema tednoma je Mladina objavila depešo veleposlaništva v Rimu, v kateri je veleposlanik Tomaž Kunstelj izrazil svoje neodobravanje v rimski galeriji sodobne umetnosti MAXXI napovedane razstave Večje od mene: junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije.

Risanje črtic na podboj – Lu Fraser in Kate Hindley. Drobcena Gerta. Zala, 2020. Prevedla Maja Ropret / Veronika Šoster

Trubarjeva hiša literature, 25. januar 2021 ― Slikanica v rimah Drobcena Gerta je plod sodelovanja izkušene ilustratorke Hate Hindley in svežega obraza na literarni sceni, Lu Fraser. Britanski umetnici sta ustvarili toplo in navdihujoče delo, ki je z obilico snežnih metežev in britjem vetra odlično družinsko branje za dolge zimske večere. Naslovna Gerta je mlada predstavnica dolgodlakih votlorogih jakov, impozantnih živali, ki s svojo velikostjo in pokončno držo v neprijaznih življenjskih pogojih vzbujajo skoraj strahospoštovanje – Gerta pa je še majhna, kar jo strašno moti. Zvedava in navihana mladička s pisano pleteno kapico začara na prvi pogled, saj je njena želja – postati velika in odrasla – tako univerzalna, da v vseh vzbudi vsaj kanček nostalgije. Sploh prisrčen je prizor, ko Gerta skrušeno sedi ob drevesu, kamor vrisuje črtice za rast, ptiček s svinčnikom v kljunu pa jo začudeno gleda – slika nas takoj ponese v lastno otroštvo, ko so starši na podboje risali naše višine in kako smo takrat tekmovali sami s seboj, s sorojenci in z vrstniki. Skozi njena prizadevanja, da bi postala velika, je moč hitro spoznati vsakdanje navade in obnašanje jakov, ki živijo v tropu oziroma čredi, veliko kopitljajo po nevarnih gorskih previsih in se nasploh najbolj udobno počutijo sredi najhujšega mraza. Prednost take predstavitve je, da ni prisiljeno didaktična, obenem pa nariše avtentičen in prepričljiv habitat.

Literarno novinarstvo – Mojca Širok in Leonora Flis (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 13. november 2020 ― V torek, 10. novembra, je preko sistema Zoom potekal nov dogodek v ciklu Literarno novinarstvo, ki ga od leta 2018 v Trubarjevi hiši literature pripravlja Leonora Flis. Tokrat je gostila Mojco Širok, publicistko in novinarko RTV Slovenija, ki se je spomnimo kot dolgoletne dopisnice iz Italije in Vatikana, kjer je našla snov za svoje tri dokumentarne knjige (Oblast brez obraza, Zadnji rimski cesar, Papež Frančišek) in za kriminalni roman Pogodba (Mladinska knjiga, 2018), za katerega je prejela nagrado modra ptica. Nič nenavadnega ni, da se literarni novinar preseli v literarne vode, dober primer je Hladnokrvno Trumana Capoteja, je dodala moderatorka. Živimo v svetu, ko novinarje obtožujejo marsičesa, pa se je navezala gostja, zato bi svojemu delu raje rekla reportaža kot pa literarno novinarstvo, prva reakcija na koren »literatura« je namreč fikcija, sama pa misli, da v njenih delih ni nič fiktivnega – pri knjigi Papež Frančišek je zahtevala, da se vključijo opombe in viri za vse preverljive podatke. To je zanjo bistvena razlika med reportažo in literarnih novinarstvom, tu fikcije ni. Je pa ta zadržek do »literarnega« verjetno plod današnjega časa, je sklenila Širok.

29. septembra 1547 (Alcalá de Henares, Španija) se je rodil Miguel de Cervantes Saavedra, španski pisatelj

Kamra.si, 29. september 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. septembra 1547 (Alcalá de Henares, Španija) se je rodil  Miguel de Cervantes Saavedra, španski pisatelj. Umrl je 23. aprila 1616 v Madridu. Velja za največjega pisca v španskem jeziku in enega od svetovnih utemeljiteljev romana. Njegov roman Don Kihot je preveden v več kot 140 jezikov in narečij; gre za največkrat prevedeno knjigo takoj za Biblijo. Don Kihot velja za klasiko zahodne literature in se mu velikokrat podaja naziv za prvi sodoben roman in najboljšo fantastično delo kar jih je bilo napisanih. Cervantesov vpliv na španski jezik je bil tako velik, da se jezik velikokrat imenuje la lengua de Cervantes (''Cervantesov jezik''). Miguel de Cervantes Saavedra se je rodil v Alcalá de Henares, ki je majhno špansko mesto severovzhodno od Madarida. Cervantes Saavedra se je najverjetneje rodil 29. septembra 1547, ko goduje sveti Mihael oziroma špansko Miguel. Rodil se je v revni družini skromnega podeželskega zdravnika. Bil je četrti od sedmih otrok. V mladosti je živel v Valladolidu, Madridu in Sevilli. O njegovi izobrazbi ni znanih veliko podatkov, gotovo pa je, da do univerzitetnega študija ni prišel. Doma in v Madridu je hodil v latinske šole. Pri dvaindvajsetih letih objavi svojo prvo pesem, posvečeno smrti španske kraljice Isabele, ženi Filipa II. Leta 1569 je bil prisiljen zbežati iz Castile in odšel v Rim, kjer je zaposlen kot natakar v hiši kardinala Acquavive, pri triindvajsetih pa odide v Neapelj, ki je bil pod špansko oblastjo, in se priključi vojski. Sodeluje v pomorski bitki pri Lepantu, kjer krščanske dežele premagajo Turke. Tam je bil hudo ranjen v roko, ki se mu kasneje posuši, kljub temu pa se izkaže kot dober vojščak in dobi vojaške zasluge, po povratku v rodno Španijo pa bi ga zaradi tega čakalo manjše bogastvo. Leta 1575 ladjo, na kateri je služil, napadejo pirati in ga kot ujetnika odpeljejo v Alžirijo. Tam preživi 5 let ujetništva, saj ga domači zaradi pomanjkanja denarja niso mogli odkupiti. Ta leta p
še novic