V grajskem parku je ustvarjalo 30 likovnih umetnikov

Notranjsko primorske novice » Kultura, 16. avgust 2022 ― V grajskem parku je ustvarjalo 30 likovnih umetnikov Featured Gornji Logatec – V soboto, 13. avgusta, je Društvo likovnikov Logatec v Grajskem parku Vitez organiziralo že tradicionalno likovno kolonijo Logatec 2022. Likovne kolonije se je udeležilo več kot 30 likovnih ustvarjalcev, poleg članov domačega društva se je likovni koloniji pridružila vrsta likovnikov iz Slovenije. Njihova dela bodo septembra postavili na ogled v Stekleni galeriji v Logatcu. Likovna kolonija Logatec 2022, Društvo likovnikov Logatec, Grajski park Vitez, 13. avgust 2022 Foto: Janez Ovsec Po jutranjem druženju ob kavi so se udeleženci odpravili na slikarske položaje, nekateri pa tudi na ogled zanimivosti. Od likovnega ustvarjanja jih ni odvrnil niti dež, saj so se zbrali pod velikimi senčniki restavracije in nadaljevali z delom. V zgodnjih popoldanskih urah so zaključevali likovna dela, ki so dobila svojo končno podobo. Likovno kolonijo so zaključili s postavitvijo priložnostne razstave s kulturnim programom, ki so ga izvedli Anda, Luka in Janez ml. Ovsec. Likovna kritičarka Anamarija Stibilj Sajn je podala svoje vtise ob videnem in vsem namenila besede vzpodbude. Predsednik društva likovnikov Logatec, duša in motor srečanja, Janez Ovsec se je zahvalil udeležencem za udeležbo in dobro sodelovanje. Dogodek se je zaključil ob kosilu in veselem druženju; obljubili so si, da se ob letu spet srečajo v Logatcu. Likovna dela bodo septembra postavili na ogled v Stekleni galeriji v večnamenski dvorani v Logatcu. Na likovni koloniji so sodelovali Jurij Kravcov, Dušan Mihelčič, Miran Čepirko, Nejka Štebih, Jožef Matjašec, Natalia Berezina, Zdenka Vinšek, Biserka Lesjak, Rajko Kranjc, Kostja Virant, Darja Kočervar, Primož Sark, Alda Grudina, Martina Starc, Nevena Kralova, Jolanda Keršič, Zvonko Keršič, Zdenka Cestnik, Jakob Klemenčič, Janez Slabe, Vlasta Krapež, Zvezdana Sabotič, Damir Jadrič, Alenak Štante, Miro Švigelj, Helena Rems, Bojan Mlakar, Jelka Kuraj, Samira Naneh in Janez

Pod istim soncem

Knjižnica Postojna, 6. avgust 2022 ― Projekt "POD ISTIM SONCEM", ki povezuje besedno, glasbeno in likovno umetnost v letošnjem letu predstavlja izbor armenskih in tatarskih ljudskih pesmi v prir. prof. harmonike in skladatelja Corrada Rojaca. Trio Žarek (ali Raggio v it.), ki je začel delovati v okviru tržaškega konservatorija Giuseppe Tartini, vam jih bo predstavil v njihovi glasbeni podobi. Dogodek bo, v nedeljo, 7. avgusta, ob 18. uri pred našo knjižnico. Razstava slik pa bo na ogled v še do 22. avgusta.

Zlato muzo logaškega ekstempora je prejela Olga Petrovčič

Notranjsko primorske novice » Kultura, 13. maj 2022 ― Zlato muzo logaškega ekstempora je prejela Olga Petrovčič Featured Logatec – S priložnostno razstavo in podelitvijo priznanj se je 7. maja v Stekleni galeriji zaključil 18. Ex-tempore Logatec 2022, katerega izhodiščna tema so bile vedute slovenskih mest in lepota slovenskih pokrajin. Kot običajno so ob zaključku podelili priznanja za najboljše stvaritve, najvišje, zlata muza je po izboru komisije šlo v roke Olge Petrovčič za likovno delo z naslovom Planinsko polje. Na ekstemporu, ki ga pripravlja Društvo likovnikov Logatec, je sodelovalo 25 likovnikov iz vse Slovenije, ki so oddali 40 del. V galeriji si jih lahko ogledate do konca maja. 18. Ex-tempore Logatec, podelitev priznanj, Steklena galerija, Logatec, 7. maj 2022 Foto: Primož Sark Kot je povedala predsednica komisije Anamarija Stibilj Šajn, prejemnica zlate muze v nagrajenem delu razkriva izostren občutek za akvarel, za tovrsten način podajanja motivne snovnosti in za razpiranje karakterno značilnih rešitev. »Krajinski izsek podaja v kompozicijski trdnosti. V mehkobo, transparenco in nežnost barvnih madežev, torej v strukturo barve prefinjeno umesti risbo. Skladne poteze najde tako v kompoziciji vode kot zemlje. Na slikovnem polju so prisotni prefinjeni barvni dialogi – doziranje modre v zeleno, rumene v modro je nadvse tankočutno. Rumena barvna lisa postane pomembna punktacija slike oziroma dominanta celotnega krajinskega izseka, ki pripada Planinskemu polju.« V prizor je vključena tudi igra svetlobe, ki po besedah Stibilj Šajnove, daje hipni temporalni pridih ambientalnim danostim. »Akvarelni zapis je nežen, hkrati pa likovno trden in prepričljiv.« Vsa likovna dela si je kritično ogledala strokovna komisija, v kateri sta poleg predsednice bila še akademska slikarka Milena Usenik in Tajip Hasani. Priznanja za odličnost so prejeli Olga Petrovčič, Boštjan Močnik in Petar Lazarević, priznanja za kakovost pa Tea Širca, Željko Vertelj, Natalija Berezina, Dajana Čok, Janez Ovsec, Martina Starc, D

Likovni dnevi letos obarvani mladostno

Dnevnik, 10. maj 2022 ― Na letošnjih Novomeških likovnih dnevih dajejo priložnost zlasti mladim ustvarjalcem, ki jih zaznamujejo različni načini ustvarjanja. Po besedah umetniškega vodje Roberta Lozarja gre za soočenje različnih avtorjev in generacij, kar vodi v notranji...

ADRIJAN PRAZNIK: BACK TO NORMAL!

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 29. april 2022 ― Adrijan Praznik na razstavi Back to Normal! v RAVNIKAR GALLERY SPACE premierno predstavlja izbrana dela povsem nove slikarske serije. Z izjemo dela Back to Normal!, že razstavljenega na razstavi, ki jo je ob zaključku dvoletne rezidence v MGLC Švicariji Praznik pripravil v januarju 2022, so preostala dela na ogled prvič, skupaj pa v pričujoči postavitvi odstirajo pogled na umetnikovo ustvarjanje v letu 2021 in specifičen raziskovalni preobrat, ki je v preteklem letu vzniknil v njegovi praksi. Slikarska dela monumentalnih in manjših formatov so v svojih prvih nanosih asemblaži, katerih površina se, zahvaljujoč premišljenemu plastenju bodisi tekstila bodisi papirja, reliefno guba. Praznik z izjemnim posluhom za materialnost slike ujame krhko ravnotežje navidezne kontradikcije med na eni strani poudarjenimi fizičnimi aspekti slike in na drugi dejstvom, da se razstavljena umetniška dela v svoji osnovi ukvarjajo s praznino oziroma odsotnostjo. Večslojne slikarske površine namreč dopolnjujejo posamezne besede ali stavki, a brez telesa, ki bi jih izgovarjalo, kot so brez pripadajočega telesa tudi odrezani kosi blaga. To svojevrstno nasprotje pomenljivo priča o umetnikovem preusmerjenem ustvarjalnem fokusu – navdiha, likovnih paralel in motivnih referenc ni iskal v sferi vizualne umetnosti, pač pa v filozofiji in literaturi. Praznine, teme in odsotnosti (razuma) ne razume kot nujno negativnih pojmov: ukvarjati se je pričel tudi z iracionalnim kot lastnostjo, inherentno sleherniku. V nezadovoljstvu nad nezmožnostjo obvladovanja sveta, tako notranjega kot zunanjega sveta, in pomanjkanja vpliva na zunanje dejavnike, ki so po definiciji neukrotljivi, je pričel premišljevati, da edina pot do spoznanja (samega sebe) ni nujno racionalna. Their first applications of paint transform the paintings of monumental and smaller formats into assemblages whose surface contains reliefs and creases thanks to the considered layering of fabric or paper. With an extraordinary feel for the materi

Kamišibaj izobraževanje

Lutkovno gledališče Maribor, 26. april 2022 ― Lutkovno gledališče Maribor in Malo pa papirnato gledališče vabita na izobraževanje o kamišibaju. Kamišibaj je japonska umetniška oblika pripovedovanja zgodb ob slikah na malem lesenem odru. Pedagogi so v kamišibaju našli odlično didaktično sredstvo, umetniki pa izjemne umetniške izzive. Tudi v Sloveniji postaja ta oblika pripovedovanja med gledalci in ustvarjalci vse bolj priljubljena. Zato smo se odločili, da svoje znanje delimo in v svoje vrste povabimo nove kmišibajkarje. Prvo od treh srečanj bo v sredo, 11. maja 2022, ob 16.30, v Sončnem studiu LGM (Vojašniški trg 2A, 2000 Maribor). Mentorici bosta: Metka Damjan, gledališka lektorica in kamišibajkarka, državna selektorica zadnjih dveh festivalov kamišibaja, in Špela Hren Juhart, prejemnica prvega Zlatega kamišibaja. V treh ali štirih srečanjih se bomo dotaknili zgodovine kamišibaja, govorili o možnostih in aplikacijah, o izboru zgodb, o dramaturgiji in oblikovanju besedil, likovni izvedbi, o interpretaciji in na koncu tudi o nastopu pred občinstvom. Teoretični in praktični del se bosta nenehno prepletala. Udeležba na srečanjih je brezplačna. Prijave zbiramo do ponedeljka, 9. maja 2022, na naslovu spela.juhart@lg-mb.si. Prijazno vabljeni.

Polona Petek razstavlja v Miheličevi galeriji

Štajerski tednik, 24. februar 2022 ― Na drugi samostojni razstavi v Miheličevi galeriji se z najnovejšim opusom likovnih del, ki jih je naslovila Vodne krajine, predstavlja akademska slikarka Polona Petek. Gre pa tudi za prvo likovno razstavo v tej ptujski galeriji v letu 2022. Kustosinja razstave Stanka Gačnik, ki je tudi avtorica besedila spremljajočega kataloga razstave, je izpostavila, da umetnica, kljub sodobnim prijemom, ki smo jim priča, kaj vse je danes lahko umetnost, prisega na štafelajno slikarstvo, na platno, na motive narave, ki jih zna tako zelo lepo prikazati z osebnimi likovnimi izkušnjami.

31. decembra 1939 se je v Slovenj Gradcu rodil Ervin Kralj, slikar, grafik in pedagog

Kamra.si, 31. december 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...31. decembra 1939 se je v Slovenj Gradcu rodil Ervin Kralj, slikar, grafik in pedagog. Umrl je 19. septembra 2017 v Mariboru. Ervin Kralj je bil rojen v Slovenj Gradcu, kjer je preživel svoje otroštvo. Zgodaj je ugotovil, da se preko risanja najbolje izraža, zato je že kot otrok večkrat vzel oglje iz peči in čečkal po papirju.Po končani nižji gimnaziji v domačem kraju je končal šolo za umetno obrt v Ljubljani. Preden se je leta 1963 vpisal na Pedagoško akademijo v Mariboru, je nekaj časa delal kot načrtovalec v pohištveni industriji ter kot strokovni sodelavec za likovni pouk na OŠ Toneta Čufarja v Mariboru. Ko je končal študij, je kot likovni pedagog delal na različnih osnovnih šolah, potem se je vrnil na OŠ Toneta Čufarja, kjer je kasneje postal ravnatelj. V pouk likovne vzgoje je uvedel malo grafiko, prav tako je zaslužen za mednarodno otroško kiparsko delavnico Forma Viva Malečnik. Pedagoško delo ga je veselilo, vzgajal in izobraževal je mlade ter jih navduševal za likovno umetnost. Tudi sicer je bil pobudnik različnih projektov, povezanih z likovno umetnostjo. Organiziral je ljubiteljske likovne dejavnosti in spodbujal ljudi k likovnemu izražanju. Dobro se je znašel v vlogi mentorja in vodil likovno šolo KLD Ravne na Koroškem, likovni tečaj KUD Angel Besednjak in KUD Pošta. Odlikovala ga je humorna energija, ob druženju z ljubiteljskimi likovniki pa se je tudi sam razvijal. Kot osnova za njegov umetniški razvoj mu je služila dobra risarska tehnika, ki jo je neprestano nadgrajeval. Ves čas se je dodatno učil in izobraževal ter bil odprt za novosti, kar se je izražalo v različnih risarskih in slikarskih tehnikah, ki se jih je posluževal. Posebej značilne zanj so bile risbe s kredami, slikarska tehnika gvaš in grafika. Lotil se je ekslibrisa in je kot edini Slovenec uvrščen v Leksikon ekslibris umetnikov Manfreda Neureiterja. Največ njegovih del vsebuje motive slovenske krajine in staro arhitekturo. V tem je namreč videl lep

Razstava Onkraj meja želi spodbuditi k razmišljanju in senzibilnosti

Misli, 10. december 2021 ― Na današnji mednarodni dan človekovih pravic so v Koroški galeriji likovnih umetnosti odprli mednarodno skupinsko razstavo Onkraj meja, s katero po besedah direktorice galerije Andreje Hribernik opozarjajo, da so meje tisti prostor, kjer se človekove pravice velikokrat najbolj kršijo. Z razstavo želijo spodbuditi k razmišljanju in senzibilnosti.

Odprtje razstave Gimnazije Celje – Center z naslovom Sobivanje

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 3. december 2021 ― V četrtek, 2. decembra 2021, smo v Občinski knjižnici Braslovče odprli razstavo Gimnazije Celje – Center z naslovom Sobivanje. Gre za predstavitev likovnih izdelkov dijakov umetniške gimnazije – likovna smer, ki so del polletne produkcije pri strokovnih predmetih v tem šolskem letu. Sodelovali so dijaki vseh štirih letnikov pod mentorstvom učiteljic Andreje Džakušič (risanje in slikanje), Maje Rak (likovna teorija, bivalna kultura in osnove varovanja dediščine) ter Mojce Šmit (predstavitvene tehnike). Letošnja tema in hkrati rdeča nit pri vseh področjih ustvarjanja je sobivanje. Vodilo je izhodiščno besedilo, ki izhaja iz učnega ...

Milko Bambič (1905-1991): pionir slovenskega stripa v svetu časnikov, revij in knjig

Kamra.si, 16. november 2021 ― V letošnjem letu mineva 30 let od smrti slovenskega tržaškega slikarja, karikaturista, striparja, mladinskega pisatelja, publicista, likovnega kritika in izumitelja Milka Bambiča. Bil je predstavnik generacije slovenske likovne avantgarde med obema vojnama in ena osrednjih osebnosti kulturne zgodovine 20. stoletja na Primorskem. Njegova sposobnost tako likovnega kot tudi besednega izražanja je pripomogla k temu, da se je uveljavil kot vodilni ilustrator slovenskih tiskov v Italiji in kot vodilni likovni kritik med zamejskimi Slovenci. Ilustriral je preko sedemdeset učbenikov in knjig, velja pa tudi za avtorja prvega slovenskega stripa. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je oblikoval reklamni napis za mineralno vodo Radenska (tri srca), ki se kot zaščitni znak blagovne znamke Radenska uporablja še danes. Spominska razstava bo na ogled od 16. novembra do 31. decembra na Einspielerjevi 1 za Bežigradom, v 2. nadstropju. Avtorica razstave je bibliotekarka Simona Pečenik iz MKL-Slovanske knjižnice. Vabljeni k ogledu!

Pravljična potepanja: Vsestranski vodnik

LUD Literatura, 4. november 2021 ― Ker se morda pravkar komu izmed bralcev zastavlja vprašanje, kako je v rubriko, ki se sicer posveča leposlovju, zašel vodnik, bom za začetek kar postregla z odgovorom: Pravljične poti brez meja so že res v prvi vrsti izletniški vodnik, a je knjiga hkrati tudi precej več, zato sem besedilo tudi podnaslovila »Vsestranski vodnik«. Ne pospremi nas namreč le na različne lokacije in nam odpira oči za bližnji svet onkraj naših meja, pač pa nas popelje tudi v svet ljudskega izročila, obenem pa še v svet domače ilustracije, natančneje v svet šestih raznolikih likovnih govoric.

Ivana Bajec: Lažni tourette5. – 26. november 2021otvoritev: 5....

Hiša kulture v Pivki, 25. oktober 2021 ― Ivana Bajec: Lažni tourette5. – 26. november 2021otvoritev: 5. november ob 19. uri Kustosinja razstave: Mojca Grmek Ivana Bajec ustvarja na področju slikarstva, risbe in grafike. Njena izhodišča pri ustvarjanju so improvizacija, eksperiment in novost. Pri tem se zaveda, da je danes nemogoče ustvariti kaj povsem novega, zato ji zadostuje, da raziskuje in preizkuša vse, kar predstavlja novost zanjo. Na tokratni razstavi z naslovom Lažni tourette predstavlja risbe večjih formatov, v katerih raziskuje tourettov sindrom. Izraz označuje skupek simptomov, ki jih je prvi popisal francoski nevrolog Gilles de la Tourette (1857–1904) in jih poimenoval bolezen tikov. Gre za kompleksno nevrološko-psihiatrično motnjo, za katero so značilni telesni in vokalni tiki, spremlja pa jo lahko tudi vrsta drugih motenj, kot so obsesivna kompulzivnost, hiperkinetičnost, panični napadi, depresija, anksioznost. Telesni tiki se kažejo v obliki trzljajev, mežikanja, kriljenja z rokami, zategovanja ust ali ramen, miganja s prsti ipd. Vokalni tiki so navadno smrkanje, kašljanje, spuščanje neartikuliranih glasov, lajanje, kruljenje ipd. V redkih primerih se lahko zgodi, da vokalizacija vsebuje socialno neprimerne besede (kletvice, zmerljivke, žaljivke) in stavke, ki jim rečemo koprolalija. Slednje je umetnico še posebej pritegnilo, saj v kontekstu skrajne politične korektnosti na eni strani in povsem razpuščenega trolanja na drugi deluje kot edini način za nepreračunljivo in iskreno izražanje osebnega mnenja. Umetnica je raziskovala tourettov sindrom na internetu, še posebej posnetke, ki jih osebe s to motnjo objavljajo na youtube kanalih, in polnila zvezek s skicami osebnih interpretacij njihovih izjav. Na podlagi skic so nastale risbe, ki jih predstavlja na razstavi. ──────────── Ivana Bajec (1990) je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2017 zaključila tudi magistrski študij. Svoje delo je predstavila na več samostojnih razstavah

Zemljevidi našega sveta

NUK, 22. september 2021 ― Zemljevidi našega sveta razstava dijakov Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana Čeprav je prva misel, ki se nam porodi ob besedi zemljevid, dobro znani Zemljevid sveta, se moramo po drugi strani zavedati, da obstaja veliko različnih vrst zemljevidov, vsak z namenom predstavljanja in zajemanja podatkov različnih vrst. V digitalni dobi gre vse skozi tehnološki proces in zemljevidi niso nobena izjema. Z nekaj kliki je mogoče spoznati kateri koli kraj z njegovimi najpodrobnejšimi značilnostmi, ki se z vsako spremembo hipoma posodobijo. Umetniškega izziva, kako zemljevide poustvariti na dijaku zanimiv način, v duhu sodobnega, smo se lotili na zelo preprost način. Projektno delo je nastajalo in se razvijalo v okviru učnih vsebin in kreativnih delavnic pri predmetu osnove varovanja dediščine na likovni gimnaziji. Vsak dijak je imel priložnost, izbrati kraj na Slovenskem, ki ga je na tak ali drugačen način pritegnil. Družili so jih medsebojna navezanost na določen kraj, dogodki, ki so jih doživeli v tem kraju, spomini. Pri razvijanju ideje smo izhajali iz najstarejše in najbolj znane oblike zemljevida, ki na dvodimenzionalen način karseda natančno predstavlja določeno območje, narejeno v metrični lestvici, torej veliko manjše od dejanske velikosti, vendar z ohranjanjem proporcev. Velik poudarek je na miselnem konceptu zemljevida, v katerega so umeščene ideje, besede, sporočila, ki se nanašajo na določen kraj in mu dajejo ustvarjalno identiteto. Avtentičnost zemljevidov ohranjamo na dvodimenzionalen način na netkani tekstiliji – flisu in v preprosti črtni risbi s pogosto odsotnostjo barve, sodobnost pa v ustvarjalnem konceptu misli in digitalnem tisku. Na barvit in mladostno nagajiv način smo izpostavili tudi kulturno dediščino posameznih krajev, ki smo jo združili na povečanem zemljevidu Slovenije. Končni izdelki so spoj sodobne tehnologije in domišljijskega oblikovanja mladih talentov. Avtorji: Avtorji zemljevidov ///

19. septembra 2017 je v Mariboru umrl Ervin Kralj, slikar, grafik in pedagog

Kamra.si, 19. september 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. septembra 2017 je v Mariboru umrl Ervin Kralj, slikar, grafik in pedagog. Rodil se je 31. decembra 1939 v Slovenj Gradcu. Ervin Kralj je bil rojen v Slovenj Gradcu, kjer je preživel svoje otroštvo. Zgodaj je ugotovil, da se preko risanja najbolje izraža, zato je že kot otrok večkrat vzel oglje iz peči in čečkal po papirju.Po končani nižji gimnaziji v domačem kraju je končal šolo za umetno obrt v Ljubljani. Preden se je leta 1963 vpisal na Pedagoško akademijo v Mariboru, je nekaj časa delal kot načrtovalec v pohištveni industriji ter kot strokovni sodelavec za likovni pouk na OŠ Toneta Čufarja v Mariboru. Ko je končal študij, je kot likovni pedagog delal na različnih osnovnih šolah, potem se je vrnil na OŠ Toneta Čufarja, kjer je kasneje postal ravnatelj. V pouk likovne vzgoje je uvedel malo grafiko, prav tako je zaslužen za mednarodno otroško kiparsko delavnico Forma Viva Malečnik. Pedagoško delo ga je veselilo, vzgajal in izobraževal je mlade ter jih navduševal za likovno umetnost. Tudi sicer je bil pobudnik različnih projektov, povezanih z likovno umetnostjo. Organiziral je ljubiteljske likovne dejavnosti in spodbujal ljudi k likovnemu izražanju. Dobro se je znašel v vlogi mentorja in vodil likovno šolo KLD Ravne na Koroškem, likovni tečaj KUD Angel Besednjak in KUD Pošta. Odlikovala ga je humorna energija, ob druženju z ljubiteljskimi likovniki pa se je tudi sam razvijal. Kot osnova za njegov umetniški razvoj mu je služila dobra risarska tehnika, ki jo je neprestano nadgrajeval. Ves čas se je dodatno učil in izobraževal ter bil odprt za novosti, kar se je izražalo v različnih risarskih in slikarskih tehnikah, ki se jih je posluževal. Posebej značilne zanj so bile risbe s kredami, slikarska tehnika gvaš in grafika. Lotil se je ekslibrisa in je kot edini Slovenec uvrščen v Leksikon ekslibris umetnikov Manfreda Neureiterja. Največ njegovih del vsebuje motive slovenske krajine in staro arhitekturo. V tem je namreč videl lep

še novic

Novice

zadetki za Likovne besede