SEM,
4. november 2022
―
Ministrstvo za kulturo je na predlog Slovenskega etnografskega muzeja / Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine
3. 11. 2022 v Register nesnovne kulturne dediščine vpisalo devet novih nosilcev.
Ob enoti Oglarstvo sta bila evidentirana dva nova nosilca: Kulturno društvo Možnar Koroška Bela in Društvo oglarjev Rute.
Kulturno društvo Možnar Koroška Bela je bilo ustanovljeno leta 2002 in združuje ljubitelje krajevne zgodovine in običajev. Društvo ima več kot 30 članov. Za potrebe taljenja železove rude so oglje odkupovale Jeseniške in Javorniške fužine. Večini kmetij v okoliških vaseh (vasi pod Golico, Javorniški Rovt, Koroška Bela, …) je fužinarstvo prinašalo dodaten zaslužek, ki so ga prislužili kot furmani (tovorniki), rudarji, delavci v fužinah in oglarji, ki so se med marcem in novembrom selili z ene gozdne parcele na drugo in si v bližini kopišč postavljali začasna bivališča iz desk ali ‘kožarce’ iz lubja. Na sredi ali zunaj so postavili pol metra visoko kvadratno ognjišče, ob stenah pa pograde, postlane s smrekovimi vejami in praprotjo, kasneje s slamo. Hrano so si kuhali na odprtem ognjišču (žganci, polenta, ‘frika’ iz masti, drobno narezanega sira in polente). Vodo so si prinesli v ‘jempah’, v dežah pa so si nekateri prinesli še kislega mleka. Gozdni delavci so šli domov v soboto, v nedeljo k maši in v gostilno ter proti večeru oprtani z ‘rukzaki’ odšli spet v ‘gošo’. Konec 19. stoletja je oglje v plavžih skoraj povsem zamenjal koks, a so kmetje še kuhali oglje za domače potrebe kovačij. Po drugi svetovni vojni je oglarstvo že skoraj povsem izginilo, le v Planini pod Golico je tu in tam še v sedemdesetih zagorela kakšna kopa. Od leta 2012 si člani Kulturnega društva Možnar Koroška Bela prizadevajo za ohranitev prikaza kuhanja oglja na tradicionalen način. Do leta 2017 so skuhali 6 kop pri lovski koči v Račjem hramu ob akumulacijskem jezeru Moste. Od leta 2018 pa vsako leto postavijo in zakurijo kopo za Štefelinovo novino pod Kozjim hrbtom (nad K