Pravljična urica v Občinski knjižnici Vransko

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 17. januar 2023 ― Pa smo jo dočakali. Zimo namreč. Letni čas, ki ga nekateri ne marajo, drugi pač. Želva, glavna junakinja iz pravljice Zimski dremež, se je dobro pripravila na zimo. Postlala si je mehko posteljo, da bo zimsko spanje udobno in prijetno.  A pri tem jo motijo živali, ki zimo izkoristijo za vse drugo, kot pa spanje. Taščica jo zbudi s pevskimi vajami, zajec je glasen med izdelovanjem ledenih skulptur, veverica organizira tekmovanje v kepanju, bober pa izdeluje sani. Želva vendarle najde mirnejši prostor za spanje, a ne ve, da se je ulegla ...
IZA PAVLINA: DRUŽBA TVEGANJA / RISK SOCIETY

IZA PAVLINA: DRUŽBA TVEGANJA / RISK SOCIETY

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 17. januar 2023 ― Iza Pavlina, avtorica del, v katerih subtilno obravnava družbene anomalije predvsem skozi vprašanja, ki se dotikajo seksualnosti in pornografije, se v Galeriji sodobne umetnosti Celje tokrat predstavlja z novim razstavnim projektom Družba tveganja. Z večmedijsko razstavo, ki jo v veliki meri sestavljajo nova dela, se z različnimi sredstvi od risbe, fotografije, dokumentacije performansa do instalacije ter večplastno − tako z raziskavo in faktografskim pristopom, fiktivnimi scenariji, ki izhajajo iz znanstvenih ocen trenutne situacije, kot tudi skozi lastno izkušnjo – dotika globalnih problematik aktualne družbene stvarnosti. Osredotoča se na sodobno družbo, ki s tveganji in povzročanjem nestabilnosti obremenjuje in ogroža sebe in planet ter ustvarja svet, ki ga zaznamujejo strah, zaskrbljenost in negotova prihodnost. Razstava je njena najobširnejša samostojna predstavitev doslej. Iza Pavlina v svojem novem razstavnem projektu Družba tveganja premišljuje o sodobni družbi, obremenjeni s tveganji, ter o nestabilnostih in negotovostih, ki so se vanjo globoko vpisale, in z instalacijo Onkraj velikega filtra (2022) že na samem začetku postavi gledalca v temačno vzdušje apokaliptičnega dogodka. Kljub temu da s semenskimi kroglicami iz glinene zemlje, komposta in semen ajde ter skulpturami iz ajdovih luščin in žagovine vanjo vpiše možnost, da življenje nekoč v prihodnosti ne bo povsem izbrisano, z delom, ki se nanaša na globalno segrevanje, predvsem izriše konec sveta, kot ga poznamo. Možno dokončnost dodatno poudari z instalacijo Ostanki antropocena (2022), nekakšno arheološko zbirko izkopanih predmetov (nekoč divjega odlagališča), ki govori o obstoju in uničenju civilizacije, ki že danes vedno težje obvladuje nevarnosti, ki jih je sama ustvarila. S tematiziranjem najbolj kritičnih globalnih sprememb in groženj sodobnega časa se zdi ob popolni usmerjenosti kapitalizma v profit ter izrabljanje okolja (in človeka) Pavlinino vprašanje, kaj se zgodi, če gredo prestopanja meja
Rezultati natečaja: vrtec Sonček Kranju

Rezultati natečaja: vrtec Sonček Kranju

OUTSIDER, 17. januar 2023 ― V otrokovem razvoju vrtec predstavlja pomembno okolje – drugi dom; prostor učenja, igranja in raziskovanja. Njegova arhitekturna zasnova je torej ključnega pomena za kakovostno bivanje in razvoj. Kako naj bo oblikovan prostor enega izmed prvih stikov otroka z arhitekturo, preko katerega mali uporabniki izkušajo in razumevajo svet okoli sebe? Kakšen koncept arhitekture bi bil za […]
Rezultati natečaja: Vrtec Sonček v Kranju

Rezultati natečaja: Vrtec Sonček v Kranju

OUTSIDER, 17. januar 2023 ― V otrokovem razvoju predstavlja vrtec pomembno okolje – drugi dom; prostor učenja, igranja in raziskovanja. Njegova arhitekturna zasnova je torej ključnega pomena za kakovostno bivanje in razvoj. Kako naj bo oblikovan prostor enega izmed prvih stikov otroka z arhitekturo, preko katerega mali uporabniki izkušajo in razumevajo svet okoli sebe? Kakšen koncept arhitekture bi bil za […]
Animacije z ostrino

Animacije z ostrino

Revija Primus, 17. januar 2023 ― Piše: Pia Nikolič Reportaža z mednarodnega festivala animiranega filma Animateka (28. 11.4. 12. 2022) »Letos imamo res kar veliko gostov, v sredo jih bo tukaj kar tristo,« mi je ob prevzemu akreditacije dejala dolgoletna sodelavka Animateke Liza. Vedela sem, da je bil mednarodni festival animiranega filma uspešen na razpisu za evropska sredstva iz ...
V tržaškem SSG predstava Nekaj v zraku po noveli Vladimirja Bartola

V tržaškem SSG predstava Nekaj v zraku po noveli Vladimirja Bartola

Misli, 17. januar 2023 ― V Slovenskem stalnem gledališču (SSG) so na oder postavili predstavo Nekaj v zraku. Uprizoritev je dramatizacija novele Zadnje gibalo iz zbirke Al Araf Vladimirja Bartola. Tematizira družbo, temelječo na moči kapitala, nevroze pred izgubo socialnega statusa, zlorabo hierarhičnih odnosov na delovnem mestu, mobing, prekariat. Premiera bo v petek.

REKA SEDMERIH IMEN na LUV Fest! (14.&15.2.)

Ana Monro, 17. januar 2023 ― V okviru premierne izvedbe novega ljubljanskega festivala LUV Fest si boste lahko na Šuštarjevem nabrežju pri Plečnikovi zapornici ogledali tudi naš interdisciplinarni vizualno-performativni spektakel REKA SEDMERIH IMEN – DVE ZGODBI O LJUBEZNI. 14. 2. (v slovenskem jeziku) ob 19:00 15. 2. (v angleškem jeziku) ob 19:00 neposredni spletni prenos obeh uprizoritev Prisrčno vabljeni, da se ... The post REKA SEDMERIH IMEN na LUV Fest! (14.&15.2.) appeared first on Ana Monro.
Nina Granda: Sadimo drevesa!

Nina Granda: Sadimo drevesa!

OUTSIDER, 17. januar 2023 ― Podobno kot stavbe lahko tudi drevesa segajo onkraj enega človeškega življenja. Življenjske dobe kostanjev, lip, platan lahko merimo v stoletjih, ginkov, hrastov in tis po svetu v tisočletjih. Drevesa sadimo, da bi v senci njihovih krošenj uživali naši vnuki.  Drevesa učinkujejo na ambient in kakovost okolja. Uravnavajo lokalno klimo, blažijo učinek tople grede, preprečujejo izsuševanje, […]
Iščemo nove vodičke in vodiče

Iščemo nove vodičke in vodiče

Loški muzej, 17. januar 2023 ― Loški muzej vabi k sodelovanju vse, ki jih veseli delo vodiča oz. vodičke v muzeju, predvsem študente in študentke zgodovine, arheologije, etnologije, umetnostne zgodovine, likovne pedagogike ter drugih humanističnih in družboslovnih smeri. Prijave zbiramo do 1. 2. 2023!
Poezija mi bo ukradla mojo smrt

Poezija mi bo ukradla mojo smrt

Literatura v živo, 17. januar 2023 ― Pesmi so kot telesa. V njih potekajo različni procesi. Ki morajo biti med sabo do popolnosti usklajeni. Usklajeni, da ne pride do zastojev in posledično do bolečin. A drugače kot v mojem telesu, po katerem rovarijo bolečine, je v pesmi vse delovalo brezhibno. Pesem je imela vse dele in sestavine točno na pravih mestih. Vsi deli in vse sestavine so bili mladi.

1931 Ljubljana – Jože Likovič

Stare slike (Cerknica), 17. januar 2023 ― Slika mladega Jožeta Likoviča je s spletne strani Wikivir. Pesnik in pisatelj Jože alias Joža se je rodil 5. marca 1900 na Rakeku. Oče je bil železničar, ki se je smrtno ponesrečil, ko je bil Joža še mlad. Spomin na tragični dogodek je opisal v pravljični črtici Miklavževa obljuba. Osnovno šolo je obiskoval v Borovnici […]
še novic