Samorastnik iz Prlekije

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 28. februar 2023 ― V torek, 28. februarja 2023, smo v Občinski knjižnici Žalec skupaj s Spodnjesavinjskim društvom generala Maistra organizirali predstavitev knjige Samorastnik iz Prlekije. Pogovor z avtorjem mag. Milanom Lovrenčičem o njegovi ustvarjalni življenjski poti je vodil Lojze Posedel, predsednik Spodnjesavinjskega društva generala Maistra. Knjiga je prikaz stanja v drugi polovici prejšnjega in v začetnih letih sedanjega stoletja. V spremni besedi, ki jo je napisal nekdanji predsednik Slovenije dr. Danilo Türk, je mag. Milan Lovrenčič pokazal, kaj je pomenilo biti samostojno misleča osebnost ter kako je iskal in vedno tudi našel pot do ...

Pravljično druženje v Občinski knjižnici Žalec

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 28. februar 2023 ― V torek, 28. februarja 2023, je dišalo po pravljici. Otroci so si jo morali zaslužiti in najprej odgovoriti na nekaj ugank. Seveda so bili uspešni in odpotovali smo med pravljice. Tokrat smo ugotavljali, kako lahko ženički pomagamo, da bo svojo malo hiško videla kot ogromno hišo. Modri mož je na pomoč poklical kar kokoš, kozo, pujsa in kravo in res, z vso pravico ga kličemo modri mož, saj je bila ženička na koncu zadovoljna, živali pa mogoče malo manj. To pa za naše male poslušalce ni bilo konec druženja. Vsak je ...
O maketi in Ravnikarjevi Novi Gorici

O maketi in Ravnikarjevi Novi Gorici

OUTSIDER, 28. februar 2023 ― Ravnikarjeva Nova Gorica v Novi Gorici obstaja samo na bronasti maketi ideje središča Nove Gorice. Uvodni stavek sem zapletel namenoma, da bi zvenel čim bolj trapasto, da bi samemu sebi lažje dopovedal, da Ravnikarjeve Nove Gorice ni, razen na maketi. Pred 40 leti je profesor Edvard Ravnikar v članku z naslovom Nova Gorica po 35 […]
O maketi in Ravnikarjevi Novi Gorici

O maketi in Ravnikarjevi Novi Gorici

OUTSIDER, 28. februar 2023 ― Ravnikarjeva Nova Gorica v Novi Gorici obstaja samo na bronasti maketi ideje središča Nove Gorice. Uvodni stavek sem zapletel namenoma, da bi zvenel čim bolj trapasto, da bi samemu sebi lažje dopovedal, da Ravnikarjeve Nove Gorice ni, razen na maketi. Pred 40 leti je profesor Edvard Ravnikar v članku z naslovom Nova Gorica po 35 […]
Februarske novosti v Knjižnici SEM

Februarske novosti v Knjižnici SEM

SEM, 28. februar 2023 ― Iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših novih pridobitvah in predlagamo tri nova priporočila: Izjemno zanimiva je knjiga Nezadržna moč pravljic: Kulturna in družboslovna zgodovina žanra (Pedagoška fakulteta, 2022), ki jo je spisal Jack Zipes. To je avtorjev opus magnum, vrhunec več kot tridesetletnih raziskovanj in njegova doslej najobsežnejša obravnava pravljic. Ukvarja se z njenimi folklornimi, literarnimi, družbenimi in kulturnimi vidiki. Pravljica namreč komunicira tako z laiki, poljubnimi bralci kot s strokovnjaki. Je sestavni del naših življenj. Pravljice namreč berejo vsi družbeni sloji po svetu, tvori njihov mitološki čut. A še vedno težko razumemo, kako je nastala, se razvijala in širila. Težko razumemo njen močan vpliv na realnost tega sveta. Zakaj se toliko ljudi ne more upreti njeni zapeljivosti? Avtor na podlagi kognitivne znanosti, evolucijske teorije, antropologije, psihologije, literarne teorije in drugih področij predstavi argumente o tem, kako so pravljice nastale v starodavnih kulturah v obliki pripovedi, kako so se razvijale z razvojem tiska in v današnjem času prešle v vse mogoče medije. Ena najoriginalnejših in najzanimivejših filozofskih knjig sodobne dobe je nastala izpod peresa Michela Serresa – Pet čutov: Filozofija mešanih teles (Studia Humanitatis, 2021). Francoskega filozofa (v našem prostoru še ne dovolj uveljavljenega), ki se je v svoji bogati karieri loteval številnih tem in bil plodovit pisec, ki ga je bilo težko dohajati. Tem, ki so še kako močno vplivale na literarno in kulturno teorijo zadnjih tridesetih let – telo, jezik, komunikacija, ekologija, identiteta, prostor in tehnologija. Serres vsekakor ne spada v klasične akademske kroge. Prej bi lahko rekli, da se je iz njih izločil. Piše namreč knjige, ki izstopajo iz ustaljenih okvirov akademskih piscev in jih celo napadajo. Pričujoča knjiga ni nobena izjema, saj npr. sploh ne uporablja opomb ali diskutira z drugimi filozofi. Spisana je v nekakšni mitološki maniri – lir
Februarske novosti v Knjižnici SEM ter priporočila za branje

Februarske novosti v Knjižnici SEM ter priporočila za branje

SEM, 28. februar 2023 ― Knjiga Nezadržna moč pravljic: Kulturna in družboslovna zgodovina žanra (Pedagoška fakulteta, 2022), ki jo je spisal Jack Zipes, je avtorjev opus magnum, vrhunec več kot tridesetletnih raziskovanj in njegova doslej najobsežnejša obravnava pravljic. Ukvarja se z njenimi folklornimi, literarnimi, družbenimi in kulturnimi vidiki. Avtor na podlagi kognitivne znanosti, evolucijske teorije, antropologije, psihologije, literarne teorije in drugih področij predstavi argumente o tem, kako so pravljice nastale v starodavnih kulturah v obliki pripovedi, kako so se razvijale s pojavom tiska in v današnjem času prešle v medije. Ena najoriginalnejših filozofskih knjig sodobne dobe je nastala izpod peresa Michela Serresa – Pet čutov: Filozofija mešanih teles (Studia Humanitatis, 2021). Serres vsekakor ne spada v klasične akademske kroge; njegov literarni opus iz njih izstopa ter jim kljubuje. Pričujoča knjiga ni izjema, med drugim ne uporablja opomb, niti se ne navezuje na druge filozofe. Spisana je v nekakšni mitološki maniri – kot lirična ali poetična filozofija. Gre za filozofijo, ki se nasloni na telo in iz jezika izpelje pogled na naših pet čutil. Knjiga se upira razumu, ki je v današnjem času absolutni vladar in stremi k temu, da se moramo vrniti k telesu. Knjiga Maje Breznik – Mezdno delo: Kritika teorij prekarnosti (Založba Sophia, 2021) govori o mezdnem delu in nastajajočem razredu prekarcev. Govori o družbeni tendenci socialne negotovosti, ki izvira iz sodobnega ekonomskega in zaposlovalnega sistema. Knjiga temelji na štirih študijah, pri čemer se prva osredotoča na raziskave segmentacije delovne sile, druga z razredno sestavo, tretja se posveča konceptu »presežnega izkoriščanja«, zadnja pa obravnava vprašanje nesvobodnega dela. Preverite še ostale novosti v knjižnici

OBVESTILO – BIBLIOBUS

Knjižnica Postojna, 28. februar 2023 ― Bibliobus bo ta četrtek izjemoma izpustil obiske krajev: Mala Pristava, Nadanje selo, Šmihel, Narin, Velika Pristava in Petelinje. Zaradi izostanka bo čas izposoje gradiva podaljšan za vse uporabnike na teh postajališčih. Hvala za razumevanje.
Vinlandska saga (Vinland Saga)

Vinlandska saga (Vinland Saga)

Koridor, 28. februar 2023 ― Poglavitna kvaliteta prve sezone Vinlandske sage je v tem, da se zaveda žanra, v katerem ustvarja, in ga zavestno presega. The post Vinlandska saga (Vinland Saga) appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
Vpis dveh novih enot v Register nesnovne kulturne dediščine

Vpis dveh novih enot v Register nesnovne kulturne dediščine

SEM, 28. februar 2023 ― Med decembrom 2022 in koncem februarja 2023 je Ministrstvo za kulturo na predlog Slovenskega etnografskega muzeja, ki opravlja naloge nacionalnega Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, v Register nesnovne kulturne dediščine vpisalo dve novi enoti in evidentiralo sedem novih nosilcev nesnovne kulturne dediščine. Zadnji dve vpisani enoti nesnovne kulturne dediščine v Registru sta Sušenje sadja in Tradicionalno čevljarstvo. Sušenje sadja: Sušenje je eden najstarejših načinov trajnejšega shranjevanja sadja. Suho sadje je bilo nekdaj pomemben dodatek k prehrani, danes je sestavni del zdravih in energetsko bogatih obrokov. Sadje sušijo na zraku, v peči, sušilnicah ali sušilnikih. Ob enoti je bil evidentiran en nosilec: Društvo za ohranjanje dediščine Gradež. Tradicionalno čevljarstvo: Tradicionalno čevljarstvo je izdelovanje čevljev, škornjev in drugih pretežno usnjenih obuval na rokodelski način. Obsega znanje unikatnega modeliranja in pretežno ročnega izdelovanja obuval po meri ali želji naročnika. Ob enoti je bil evidentiran en nosilec: Geza Kisilak. Ob že vpisanih enotah so bili evidentirani naslednji nosilci: ob enoti Zeliščarstvo Vilalavanda zeliščna kmetija (Urška Lemut), Zeliščna kmetija plahtica (Karmen Bračič) in Monika Mulej, ob enoti Pridelovanje bučnega olja Oljarna Kocbek, ob enoti Izdelovanje prekmurskih remenk Elizabeta Bojnec, ob enoti Tradicionalno lončarstvo Sabina Kremžar Pančur, ob enoti Babištvo Naravni začetki, Združenje za informiranje, svobodno izbiro in podporo na področju nosečnosti, poroda in starševstva. Register trenutno šteje 111 enot in 320 nosilcev nesnovne kulturne dediščine.
V +MSUM tridelna razstava na temo muzejskih zbirk

V +MSUM tridelna razstava na temo muzejskih zbirk

Misli, 28. februar 2023 ― V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM) bodo drevi odprli razstavo Vaje v zbirki, ki izhaja iz razmišljanja o zbirkah in njihovih postavitvah skozi historičen kontekst. Napeljuje na zamisel, da umetniška dela in njihove postavitve niso nekaj statičnega. Ob odprtju razstave bosta Maja Smrekar in Ada von Eyachtal izvajali performans Delo in dom.
Na čelu žirije v Cannesu letos švedski režiser Ruben Östlund

Na čelu žirije v Cannesu letos švedski režiser Ruben Östlund

Misli, 28. februar 2023 ― Letošnji žiriji filmskega festivala v Cannesu bo predsedoval švedski režiser Ruben Östlund, ki je kar dvakrat prejel zlato palmo. Nazadnje je glavno nagrado na tem prestižnem festivalu dobil lani za film Trikotni žalosti, kar pomeni, da se bo zapisal kot prvi predsednik žirije, ki je kot režiser v preteklem letu slavil v Cannesu.

V CD otroška predstava na temo kopičenja plastike v naravi

SiGledal, 28. februar 2023 ― V Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma (CD) bo drevi ljubljanska premiera otroške ekološke fantazijske predstave Plastonci v režiji Petra Kusa, ki je nastala v koprodukciji Lutkovnega gledališče Maribor, CD in zavoda Kuskus. Predstava odpira problematiko vedno večjih količin plastike v okolju in prepleta narave z umetnimi odpadki.

Ko nastaja FeNOMEN: Oglje

Gornjesavski muzej Jesenice, 28. februar 2023 ― Zadnje torke v mesecu razkrivamo nove video vsebine stalne razstave v nastajanju:  FeNOMEN, ki bo v Slovenskem železarskem muzeju. V preteklosti je našo Gornjesavsko dolino zaznamovalo železarstvo, ki je bilo nenasiten porabnik oglja. Kadilo se je iz nešteto kop, še danes pa jih prižigajo v Rutah in na Koroški Beli. Nenazadnje sta iz naših krajev [...]
Stvar navade

Stvar navade

LUD Literatura, 28. februar 2023 ― Ali imajo literarne revije kakšne oblikovalske signale, ki bi sporočali, da bi te revije lahko razumeli tudi kako drugače kot metaforo za kulturo branja, ki se udejanja skozi knjigo kot njeno privilegirano mesto?

1953 – Ustanovitev Balkanskega pakta

Zgodovina na dlani, 28. februar 2023 28. februarja leta 1953 so predstavniki FLR Jugoslavije, Grčije in Turčije Ankari podpisali balkanski pakt, ki je v veljavo stopil 29. maja 1953. Več o tem zanimivem zavezništvu pa v našem članku Balkanki pakt. Vojaško sodelovanje med državami je bilo dogovorjeno na Bledu avgusta 1954 (FOTO Wikipedia). The post 1953 – Ustanovitev Balkanskega pakta appeared first on Zgodovina na dlani.
še novic