Clug: Gledališče Bolšoj ima ekskluzivne pravice za balet Mojster in Margareta do leta 2026

SiGledal, 22. marec 2023 ― Umetniški vodja Baleta SNG Maribor, koreograf Edward Clug je glede novice, da je gledališče Bolšoj namesto baleta Junak našega časa na program uvrstilo balet Mojster in Margareta v njegovi koreografiji, dejal, da se počuti sicer nemočnega, a nima nobenih pravnih vzvodov, da bi to preprečil. Bolšoj ima ekskluzivne pravice za predstavo do leta 2026.

Predavanje o športni poti, motivaciji in varnosti

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 22. marec 2023 ― V sredo, 22. marca 2023, je v Občinski knjižnici Žalec potekalo predavanje o športni poti, motivaciji in varnosti. Predavala je Tina Žarki, ultrakolesarka in vsestranska športnica, edina ženska v Sloveniji, ki je prekolesarila neverjetno razdaljo 1029 kilometrov. Sodeluje tudi s policijo in Agencijo za varnost prometa. Športni duh si je želela pripeljati tudi v Žalec. Tina meni, da se izzivi začnejo v glavi. Pri njej so se začeli s tekom, nadaljevali v gorah, dokler ni nekega dne sedla na kolo. Ne more skriti dejstva, da je zaljubljena v šport. Pot do ...

Dunajski muzej Leopold z lastno podnebno akcijo

Misli, 22. marec 2023 ― Dunajski muzej Leopold je poševno obesil 15 del znanih umetnikov, s čimer želi opozoriti na posledice globalnega segrevanja. Slike avtorjev, kot sta Egon Schiele in Gustav Klimt, so poševno obesili za toliko stopinj, za kolikor bi se lahko zaradi podnebnih sprememb povišale temperature v naslikanih krajih, kot sta vznožje Alp ali atlantska obala.
Intervju z zasedbo Broken Lock: ´Že od nekdaj iščemo svojo formo´

Intervju z zasedbo Broken Lock: ´Že od nekdaj iščemo svojo formo´

SPRP, 22. marec 2023 ― Broken Lock so skupina, ki je nastala leta 1995. Med tem časom se je na sceni marsikaj spremenilo, oni pa še vedno igrajo. Izdali so pet albumov, žanrsko pa so precej raznoliki, svojo razgibanost pa tudi sami težko opredelijo. Pred kratkim so imeli krajšo turnejo po Sloveniji. Prišli so tudi v Mladinski center v Kopru, kjer je nastal ta intervju. Zasedbo sestavljata kitarista Rihard in Janez, ki sta zadolžena tudi za vokal, Marko na basu, Julij na bobnih, Jure sonus (zvok, efekti). Pogovarjali smo se z Janezom Weissem in Rihardom Župančičem, ki obenem vabita na koncerte v Ribnico (25. marec), Kranj (15. april) in Kostanjek pri Krškem (20. maj). 1. Zanima nas, kaj ima razbita ključavnica skupnega s člani Broken Lock? Janez: Bilo je poleti leta 1995 in z bendom smo se zbrali pred klubom MKK v Črnomlju. Na vratih kluba sta bili dve ključavnici, mi pa smo imeli samo en ključ. Prvo ključavnico smo odprli, drugo pa zlomili. Takrat smo se tudi poimenovali Broken lock, Zlomljena ključavnica. To ime se je sčasoma pretopilo v naš stil igranja, ker imamo v komadih en kup nepravilnosti, naglih sprememb in tako dalje. 2. Kako bi opisali svoje delo? Rihard: S tem vprašanjem smo imeli težave že od zmeraj. V bendu poslušamo precej različno glasbo. Na začetku je bil velik vpliv stoner rocka, ampak ne klasičnega. Vedno so nas pritegnile nekonvencionalne forme. V časih našega najstništva je bila na vseh koncertih, ki smo jih obiskali, vedno ista finta: trije akordi in galama. Z eno besedo: HC. Kar je super in the best, ampak nas so zanimale bolj druge zadeve, kot so rifaže in podobno. Ko smo začeli resno delati, smo se, zaradi te različnosti, pred vsakim novim albumom dogovorili, v katero smer bomo šli z njim. 3. Kakšna je vaša žanrska operdelitev? Janez: Že od nekdaj iščemo svojo formo, saj želimo integrirati tehnične značilnosti z izraznostjo. Vedno se poigravamo z idejo in kamor jo odnese, je v redu. Pri nas ni tako: Ja, tega pa ne bi igrali, ker mi igram

100% investicija v 40-60!

Ana Monro, 22. marec 2023 ― Goro Osojnik se te dni mudi v Beogradu, na umetniški rezidenci, v okviru katere z Milanom Manićem iz Cirkusfere kreirata novo mednarodno produkcijo z naslovom 40-60. V njej bosta ulično gledališče in cirkus na inovativen način povezala z dramo absurda, saj sta navdih zanjo našla v Beckettovi drami Čakajoč Godota. Pomemben ”protagonist’ slednje je nedvomno ... The post 100% investicija v 40-60! appeared first on Ana Monro.

Pogovor z režiserko na premieri filma Črta

Kinodvor, 22. marec 2023 ― Na otvoritvi Festivala frankofonskega filma smo se po premierni projekciji filma Črta prek Zooma pogovarjali z režiserko Ursulo Meier. Pogovor je vodila Varja Močnik. Pred začetkom filma je gledalce v dvorani nagovorila gospa Gabriele Schreier, veleposlanica Švice v Sloveniji.
ATELIERarhitekti: Tri babe

ATELIERarhitekti: Tri babe

OUTSIDER, 22. marec 2023 ― Lani se je v Mariboru zaključil dve desetletji trajajoč proces prenove srednjeveškega mestnega jedra ob zahodnem obzidju, vezanega na nekdanji minoritski samostan. Kompleks Minoritskega samostana in okoliških stavb je od jeseni tudi formalno združen v instituciji Kulturna četrt Minoriti, s katero upravlja Lutkovno gledališče Maribor. Nad zasnovo in izvedbo enega največjih podvigov te vrste pri […]
Od kdaj so dražgoški oltarji "zlati"?

Od kdaj so dražgoški oltarji "zlati"?

Loški muzej, 22. marec 2023 ― V Dražgošah je pred drugo svetovno vojno stala znana romarska cerkev, posvečena sv. Luciji. Prvič se omenja leta 1535, vendar so jo na novo pozidali v letih 1642–1647. Posebna znamenitost te cerkve so bili štirje zlati oltarji iz druge polovice 17. stoletja, ki jih danes hrani Loški muzej Škofja Loka.
Fotografska razstava Peš, s kolesom, vlakom in tovornjakom: Terenske raziskave Orlovih ekip

Fotografska razstava Peš, s kolesom, vlakom in tovornjakom: Terenske raziskave Orlovih ekip

SEM, 22. marec 2023 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 22. marec 2023 Fotografska razstava Peš, s kolesom, vlakom in tovornjakom: Terenske raziskave Orlovih ekip Slovenski etnografski muzej v svojem jubilejnem letu, ko praznuje 100. obletnico svojega obstoja, na ogled postavlja že tretjo razstavo; v četrtek, 30. marca 2023, ob 18.00 bo odprta  razstava Peš, s kolesom, vlakom in tovornjakom, ki pripoveduje zgodbo o delu Orlovih terenskih ekip. Te so v obdobju po drugi svetovni vojni na različnih območjih po Sloveniji zbirale gradivo in podatke o takratni kulturi in načinu življenja. To gradivo predstavlja enega od najpomembnejših fondov Slovenskega etnografskega muzeja. Terenske raziskave Orlovih terenskih ekip so bile vsakoletne sistematične terenske raziskave kustosov SEM, ki jih je leta 1948 vpeljal dr. Boris Orel, takratni ravnatelj Etnografskega muzeja, član in vodja 18 ekip. Po njegovi smrti leta 1962 je sledilo še 14 terenskih odprav, zadnja je bila na terenu leta 1982. V vseh teh letih so raziskovalci za muzej pridobili veliko predmetov ter ustvarili izjemno količino zapiskov, fotografij in risb, ki jih danes hrani SEM. Razstava na eni strani na ogled postavlja v fotografski objektiv ujete trenutke kolektivnega terenskega dela po Sloveniji med letoma 1948 in 1982 in skozi  izbrane predmete prikazuje delo raziskovalcev muzeja. Na drugi strani pa je razstava poklon dr. Borisu Orlu, prvemu povojnemu ravnatelju Etnografskega muzeja, in njegovim sodelavkam in sodelavcem, začetnikom skupinskega terenskega raziskovanja po Sloveniji. Brez njih Slovenski etnografski muzej danes ne bi imel tako obsežnega gradiva s področij materialne, družbene in duhovne kulture. Avtorja razstave sta Miha Špiček in Blaž Verbič, kustosa SEM. Prvi vodeni ogled z avtorjema bo v četrtek, 13. aprila 2023, ob 18.00.   Orlove terenske ekipe: S prihodom dr. Borisa Orla v Etnografski muzej leta 1945 se je v muzeju začelo novo obdobje. Ker so bile predv
Novi vpisi v Register nesnovne dediščine

Novi vpisi v Register nesnovne dediščine

SEM, 22. marec 2023 ― V Register nesnovne dediščine sta bila 17. 3. 2023 vpisana že 323. in 324. nosilec nesnovne kulturne dediščine – to sta Zavod Čebela ob enoti Čebelarstvo in Družina Cukjati ob enoti Sušenje sadja. V družini Stankovič čebelari že peta generacija in svoja znanja čebelarjenja, ki so jih pridobili od svojih prednikov preko Zavoda Čebela prenašajo tako na otroke kot odrasle. S prenosnim panjem obiskujejo otroke v vrtcih, šolah, varstvenih centrih in jih poučujejo o čebelnjakih, panjih, panjskih končnicah in tradicionalnih načinih čebelarjenja. Vanda Cukjati izdeluje olupljene in na soncu posušene slive prunele, nekdaj značilne za območje Goriških Brd in Bizeljskega. Izdelovanja prunel se je še kot otrok naučila od staršev. Danes jih družina Cukjati izdeluje po enakem postopku kot nekdaj: ravno prav zrele slive olupijo z nožičem z lesenim ročajem, ki ima rezilo nabrušeno na obe strani. Najprej jih pokadijo z žveplom v posebnih zabojih, nato pa jih na piconih posušijo na soncu. Po nekaj dnevih jih znova na kratko žveplajo, nato pa izkoščičijo, jih 'popenčajo', oblikujejo v prunele. To pomeni, da po dve slivi skupaj dobro stisnejo, dajo v kozarce, kjer prunele po določenem času izločijo sladkor in tako dobijo zanje značilno belo barvo. Register trenutno šteje 111 enot in 324 nosilcev nesnovne kulturne dediščine.
Novi vpisi v Register nesnovne dediščine

Novi vpisi v Register nesnovne dediščine

SEM, 22. marec 2023 ― V Register nesnovne dediščine sta bila 17. 3. 2023 vpisana že 323. in 324. nosilec nesnovne kulturne dediščine – to sta Zavod Čebela ob enoti Čebelarstvo in Družina Cukjati ob enoti Sušenje sadja. V družini Stankovič čebelari že peta generacija in svoja znanja čebelarjenja, ki so jih pridobili od svojih prednikov preko Zavoda Čebela prenašajo tako na otroke kot odrasle. S prenosnim panjem obiskujejo otroke v vrtcih, šolah, varstvenih centrih in jih poučujejo o čebelnjakih, panjih, panjskih končnicah in tradicionalnih načinih čebelarjenja. Vanda Cukjati izdeluje olupljene in na soncu posušene slive prunele, nekdaj značilne za območje Goriških Brd in Bizeljskega. Izdelovanja prunel se je še kot otrok naučila od staršev. Danes jih družina Cukjati izdeluje po enakem postopku kot nekdaj: ravno prav zrele slive olupijo z nožičem z lesenim ročajem, ki ima rezilo nabrušeno na obe strani. Najprej jih pokadijo z žveplom v posebnih zabojih, nato pa jih na piconih posušijo na soncu. Po nekaj dnevih jih znova na kratko žveplajo, nato pa izkoščičijo, jih 'popenčajo', oblikujejo v prunele. To pomeni, da po dve slivi skupaj dobro stisnejo, dajo v kozarce, kjer prunele po določenem času izločijo sladkor in tako dobijo zanje značilno belo barvo. Register trenutno šteje 111 enot in 324 nosilcev nesnovne kulturne dediščine.
SKUPINSKA RAZSTAVA: INVENTURA 2.0.

SKUPINSKA RAZSTAVA: INVENTURA 2.0.

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 22. marec 2023 ― Sodobna likovna produkcija ptujskih ustvarjalcev / Contemporary art production by Ptuj artists Dora Benčevič + Gabrijel Berlič + Andrej Božič + Aleksander Brezlan + Davorin Ciglar Milosavljević + Tjaša Tia Cusch + Aleksandra Farazin + Boris Farič + Jože Foltin + Jernej Forbici + Mito Gegič + Rok Golob + Stojan Kerbler + Dušan Kirbiš + Martina Korošec + Alja Košar + Blažka Križan + Andrej Lamut + Branko Lenart + Bojan Lubaj + Tomaž Plavec + Ajda Podgorelec + Sandra Požun + Tamara Rimele + Blaž Rojs + Gregor Samastur + Klarisa Sipoš + Aleksander Štumberger + Stanka Vauda Benčevič + Tanja Verlak + Marika Vicari + Metka Zupanič Čeprav razstava, enako kot njena predhodnica pred petimi leti, nosi naslov Inventura, nikakor nismo hoteli, da bi pomenila zgolj inventarizacijo in tehnični popis del umetnic in umetnikov, ki bodisi izhajajo s Ptuja in okolice, ali pa tukaj živijo in delujejo. Ustvarjalci so se s svojimi deli prijavili na razpis oziroma poziv galerije, že z odzivom nanj pa so izrazili pripadnost temu okolju, s katerim so povezani na tak ali drugačen način – ali pa sploh ne; za vrednotenje njihovih del to navsezadnje ni bistveno, pomembnejši (subjektivni, se razume) merili selekcije sta bila inovativen pristop in vznemirljivost umetniškega nagovora, kar je prevladalo tudi nad kriterijem metjejske ustreznosti in v tradicionalne kanone zazrte premočrtne rafiniranosti. V razstavo so vključena dela dvaintridesetih ustvarjalk in ustvarjalcev, kar je nemara tudi domet prostorskih možnost imenitnega razstavišča Galerije mesta Ptuj. V smislu inventure bi lahko med avtoricami in avtorji razstavljenih del, ne glede na nekatere mejne prakse, našteli enajst slikark in slikarjev, šest intermedijskih umetnic in umetnikov, pet grafičark, devet fotografinj in fotografov ter samo enega kiparja. Marko Košan kurator
Vabilo: Predstavitev publikacije “JANEZ BERNIK 1933−2016. Izbrana dela”

Vabilo: Predstavitev publikacije “JANEZ BERNIK 1933−2016. Izbrana dela”

Galerija Murska Sobota, 22. marec 2023 ― Spoštovani, v okviru aktualne razstave Janeza Bernika vas vabimo na predstavitev publikacije »JANEZ BERNIK 1933−2016. Izbrana dela«, ki bo v sredo, 29. marca 2023, ob 17. uri v Galeriji Murska Sobota.  Publikacijo bodo predstavili: Franci Novak, ustanovitelj in vodja Galerije Antikvitete Novak, Špela Stramšek, urednica kataloga, Robert Inhof, avtor spremne študije in direktor Galerije Murska […]

Sam Smith: Gloria

Koridor, 22. marec 2023 ― Osvoboditi se in začutiti, to nam pravi album Gloria. The post Sam Smith: Gloria appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
Dogodek: Akterji na gradbišču

Dogodek: Akterji na gradbišču

OUTSIDER, 22. marec 2023 ― Ob izidu 33. številke in ob vstopu v 9. letnik revije Outsider vas vabimo na odprtje razstave fotografij Nika Erika Neubauerja »Akterji na gradbišču«. Serija fotografij izvajalcev z gradbišč, ki jo spremljajo citati iz pogovorov z njimi, je nastala kot del male monografije Na gradbišču gostujočih urednikov Ane Kosi in Ognena Arsova. Dobimo se ob […]
še novic