Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 3. januar ― V središču umetniške prakse Saše Spačal je raziskovanje biokemičnega kroženja snovi na planetu, predvsem v kontekstu mikroorganizmov, s katerimi si delimo telo. Z razstavo Knjižnica padlih solz avtorica nadaljuje preiskovanje človeške telesnosti v odnosu do okolja in medvrstnih značilnosti vseh živih bitij. Pri tem se osredotoča na razumevanje človeškega telesa kot vodnega telesa (sestavljata ga skoraj dve tretjini vode), vpetega v hidrološke cikle – cikle vode, ki ni ne mirna in ne izolirana, temveč je v procesu neprestanega preurejanja in prerazporejanja. Ob tem oživlja koncept hipermorja, katerega središčna ideja je, da so vsi organizmi Zemljinega površja povezani v mrežo »morja na kopnem«. Potemtakem smo vsi »premične vreče vode«, bitja, ki so s prestopom na kopno morje vzela s seboj, voda pa je tisti element, ki vsa telesa medsebojno povezuje v soodvisnosti. Si lahko zamišljamo svoje solze kot okolje, v katerem živijo druga bitja? Kot del našega mikrobioma so tudi solze žive, njihov mikroekosistem poleg encimov, lipidov, elektrolitov, proteinov in hormonov vsebuje tudi bakterije. Saša Spačal je iz prvin in lastnosti solz oblikovala zgodbo o zapuščeni in osamljeni deklici Namidi Ikiti (jap. Živa Solza), ki ugotovi, da pot skozi življenje oscilira med jokom in smehom, oba pa porajata solze. Svoje solze zbira, njihove mikrobe suši in jih shranjuje nad bazenom vode, tistega elementarnega dejavnika, ki omogoča njihovo oživitev. Ob spoznanju, da med jokanjem nikoli ni sama, temveč vedno vpeta v hidrološke cikle, v katerih je človek z drugimi oblikami življenja vpleten v kompleksno razmerje darovanja in prejemanja, zgradi svetišče. Ko opazuje spremembe v naravi, na primer kopičenje in izginjanje vode, pa uvidi nujnost zaščite živih solz v stvaritvi hibridnih bitij, ki bodo zmožna preživetja v ekstremnih pogojih. Prvo postajo razstave zaznamuje Knjižnica padlih solz – svetlobni objekt v obliki solzne kaplje, napolnjene z ampulami solznih mikrobiomov, in bazen, v katere