Borštnikovo srečanje, 19. december 2023 ― Ob skorajšnji 100. obletnici rojstva slovenske igralke Štefke Drolc bo danes, v torek 19. decembra 2023, ob 14.05 na sporedu Tretjega programa Radia Slovenija – programu Ars posebna oddaja Oder, ki naj ob arhivskem in muzejskem gradivu ter teatroloških pričevanjih obudi spomin na velike dosežke igralke, ki je za vselej zaznamovala slovensko gledališče in film. Štefka Drolc se je rodila 22. decembra 1923 v Ponikvi pri Šentjurju. Njena umetniška pot se je začela v mariborski Drami, se nadaljevala in neizbrisen pečat vtisnila v Slovensko stalno gledališče v Trstu, večji del umetniškega angažmaja pa je udejanjila v Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana. Njeno ustvarjanje je bilo z roko v roki povezano z velikani slovenske, evropske in ameriške dramatike 20. stoletja. Oddajo so sodelavci radia pripravili skupaj s Slovenskih gledališkim inštitutom - Gledališkim muzejem. Spomine na igralko lahko obudite tudi v naši e-razstavi Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana. Vabljeni!

NUK, 6. september 2023 ― Leto 2023 je Slovenija častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma. Obenem pa tudi leto, ko mineva 175. obletnica prve objave Zdravljice, posebno pomembne pesmi izpod peresa prvaka slovenskega literarnega ustvarjanja, Franceta Prešerna. Še posebej pesnikovo delo za Zdravljico, ki skriva ideale vseh časov in katere verzi so preživeli vojne - postali so celo himna slovenskega naroda - so najboljši vpogled v iskanje izraza popolnosti jezika in kulturnega duha, ki ga vodi želja po mirnem sobivanju ljudi. France Prešeren je ključni pesnik slovenskega naroda. A kdo je Prešeren pravzaprav bil in kaj pripovedujejo njegove pesmi? Razstava v rokopisni sobi Nemškega muzeja romantike na ogled ponuja izbor prvih in pomembnejše izdaj Franceta Prešerna in Luize Pesjak, ki jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Tako skozi dela osvetljuje Prešernovo delo, življenje, nazore, stiske in veselja. Prelomna dela, ki so hkrati tudi prikaz ustvarjalne moči slovenske romantike in vrhunskega literarnega ustvarjanja. Pet vitrin razmejuje pogled na pesnika, kjer ga spoznamo kot človeka, pesnika, vizionarja, sodobnika in literarnega junaka. Najprej avtobiografsko, nato s poklonom slikarju, ki je upodobil njegovo izbranko - stopamo na intimno življenjsko pot, kjer je rojstvo in smrt ljubezni do Julije, vir njegove poezije; nadalje v bridki izkušnji konca radosti posameznika Sonetov nesreče, v zahtevni formi Sonetnega venca in tudi nežni pesniški izpovedi Gazel; nato skozi predstave o umetniku in tragiki pesnikove usode ter Prešernovi osebni in slovenski poslanici svetu v Zdravljici; naprej prek njegovih vzgledov in sodobnikov, ki so mu bili naklonjeni ali ne; ob koncu pa tudi po ustvarjanju njegove učenke in občudovalke Luize Pesjak, pesnice, pisateljice in dramatičarke, ki je Prešernu čast izkazala s tem, da ga je naredila za junaka svojega literarnega dela. V zgodbi o Prešernu, kot jo pripoveduje razstavljeno gradivo, ki sta ga izbrala in osmislila ddr. Igor Grdina