Novice

zadetki za Grad Prem

Na sto let!

Mladina, 23. februar ― Blaž in Maja sta par v zgodnjih tridesetih. On je doštudiral arhitekturo, ona filmsko režijo, skupaj sta že od njenega osemnajstega leta. Vse počneta skupaj. Tudi filme. Začenjata graditi skupno življenje in resneje razmišljati o prihodnosti, ko Blaž nepričakovano zboli. Hudo zboli, diagnoza je akutna mieloična levkemija. A to zahrbtno in pogosto smrtonosno bolezen kljub neobetajočim napovedim premaga, tudi po...

V Gradcu postavili Foersterjevo opero Gorenjski slavček

SiGledal, 10. februar ― V graški operi bodo danes premierno uprizorili opero Gorenjski slavček Antona Foersterja. Režiji opere s slovensko ekipo se je posvetil režiser poljskih korenin Janusz Kica, ki živi v Zagrebu, pri svojem delu pa je razpet med Avstrijo, Švico, Hrvaško in Slovenijo. Premiera bo ob 18.30 v slovenskem jeziku z nemškimi nadnapisi.
UROŠ WEINBERGER: NEOANTROMI

UROŠ WEINBERGER: NEOANTROMI

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 11. januar ― Weinbergerjeve slike: Življenje pod kupolami Definicije Antromi so antropogeni biomi, naravna okolja ali habitati, ki jih človek preoblikuje po svoji potrebi. Z vplivi industrijske revolucije se je začelo okolje pospešeno preoblikovati, po letu 2000 je antromov že več kot biomov. Antromi vključujejo strnjena naselja (mesta in mešana naselja), vasi, obdelovalne površine, pašnike ter polnaravna zemljišča in notranje prostore. (Wikipedia) »Sam bi dodal še dva nova antroma, ki nista fizične narave in ju posledično biologija ne obravnava. To sta prostor zunaj fizičnih zaznav in virtualna realnost. Tu vidim nadaljevanje procesa z gradnjo terarijev ter herbarijev za proizvodnjo hrane in raznih megastruktur kot mikrobivalna okolja človeka (možni prenos v vesolje). Od tod slike s temi strukturami, Terrarium, Plantasia … Taka okolja sem poimenoval Neoantromi, torej neo – nov, antrom – umetni ekosistem, se pravi, novi umetni ekosistemi.« (Uroš Weinberger) Podobe Lokacija Slikar lahko izgradi svoj svet iz delcev, ki pripadajo različnim ravnem bivanja (življenje na Zemlji, v vesolju in astralnem onostranstvu), upodobi stvari, ki veljajo za težko upodobljive ali celo nevidne, se premika v času in prostoru v vse smeri in v takšnem megaprostoru preoblikuje staro in naseli novo življenje. Za Weinbergerja je idealna predpodoba/prispodoba geodezična kupola, najlažja in istočasno najtrdnejša, najmočnejša kdajkoli izmišljena struktura. Konstruiral jo je ameriški vizionar, izumitelj, filozof Buckminster Fuller. Oblikovana je po principih samozadostnosti, saj kupola nima temeljev, narejena pa je iz trikotnih, pentagonalnih in heksagonalnih oblik. V njej odmeva osnovna geometrija vesolja – sveta geometrija. V njeni obliki je zajeto vse – od male molekularne strukture do relacij med zvezdami. Brez kakršnekoli notranje podpore lahko prekrije prostor, večji od katerekoli druge konstrukcije takšne vrste. Če se bomo kdaj preselili na druge planete, je ta struktura najprimernejša notranjost za p
Predstavljamo svetovno praizvedbo: V <mark>GRADU</mark> Giorgia Pressburgerja

Predstavljamo svetovno praizvedbo: V GRADU Giorgia Pressburgerja

SSG Trst, 9. november 2023 ― SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE  SEZONA 2023-2024 VABILO NA SREČANJE ZA MEDIJE   POKLON UMETNOSTI GIORGIA PRESSBURGERJA (predstava in razstava) Predstavljamo svetovno praizvedbo   Giorgio Pressburger V GRADU režiser Alessandro Marinuzzi   Novinarje vabimo na srečanje z umetniško ekipo – s snemanjem prizora V SREDO, 15. NOVEMBRA, OB 11.00 v Mali dvorani SSG v Trstu ob premieri bomo odprli razstavo […]
Lenart Piano: Ali lahko <mark>gradimo</mark> drugače?

Lenart Piano: Ali lahko gradimo drugače?

OUTSIDER, 3. november 2023 ― Arhitektura poleg izraza trdnosti, funkcionalnosti in lepote postaja tudi odgovor na trenutno okoljsko krizo. Prav zaradi svojega velikega vpliva na okolje je premislek o načinu in uporabi gradiv vse bolj pomemben del procesa pri načrtovanju. Na to, kako z ozirom na okolje in ljudi še lahko gradimo danes, se je v svoji magistrski nalogi osredotočil […]

40-60 PREMIERNO med bloki! (14.10.)

Ana Monro, 15. oktober 2023 ― Nis(m)o vsi isti, ali večina umetnikov bi se verjetno odločila za mestno središče, toda Goro Osojnik in Milan Manić sta za prizorišče premierne uprizoritve svoje avtorske predstave 40-60, v kateri stapljata ulično gledališče in sodobni cirkus, raje izbrala dvorišče stanovanjske soseske (Štepanjsko naselje, 14. 10.). Zakaj? Ker verjameta, da umetnost gradi skupnost! Menimo, da sta ... The post 40-60 PREMIERNO med bloki! (14.10.) appeared first on Ana Monro.

V Gradcu bodo premierno predstavili opero canvas Nine Šenk

SiGledal, 8. oktober 2023 ― Skladateljica Nina Šenk bo danes na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu premierno predstavila opero canvas (platno), ki jo je uglasbila po literarni predlogi Simone Semenič. Zanjo je lani prejela nagrado Johanna Josepha Fuxa. Predstavitev novitete so vključili v program festivala steirischerherbst (Štajerska jesen).
V <mark>Gradcu</mark> bodo <mark>premierno</mark> predstavili opero canvas Nine Šenk

V Gradcu bodo premierno predstavili opero canvas Nine Šenk

Misli, 8. oktober 2023 ― Skladateljica Nina Šenk bo danes na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu premierno predstavila opero canvas (platno), ki jo je uglasbila po literarni predlogi Simone Semenič. Zanjo je lani prejela nagrado Johanna Josepha Fuxa. Predstavitev novitete so vključili v program festivala steirischerherbst (Štajerska jesen).
SILVESTER PLOTAJS SICOE: ZEN V PUNK NARAVI

SILVESTER PLOTAJS SICOE: ZEN V PUNK NARAVI

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 24. september 2023 ― Rad bi začel to kratko razmišljanje o Sicoevem slikarstvu z besedami Zdi se, da je Sicoe … pa bi lahko kakšen šaljivec razumel začetek besedila v kontekstu Nekoč, pred davnimi časi je za devetimi gorami živel …, zato bo bolje, če razmišljanje začnem kar z naslovom znamenitega filma Bilo je nekoč na Divjem zahodu, nekje za prepovedanimi hribi, ki jih Sicoe naslika v času koronskih omejitev. Silvestra Plotajsa Sica vidim pogosto v vlogi samotnega jezdeca, sicer bolj na kolesu, a kot enega izmed tistih umetnikov slikarjev, ki jih (neupravičeno) samo s spretnim sledenjem slovenski likovni (slikarski) sceni vsake toliko opazimo v kakšnem razstavišču ali galeriji. Če bi ga zasledili v muzeju, bi verjetno ta isti šaljivec iz prvega stavka omenil, da je pa to že precej dober znak, saj to pomeni ustrezno strokovno obravnavo in zgodovinjenje njegove produkcije. Sicoeva ustvarjalna vitalnost, brezkompromisnost in predanost vizualnemu raziskovanju bivajo onkraj obstoječega umetnostnega sistema, na njegovem robu in v nekem drugem času, prostoru in med drugimi ljudmi. Morda je prav zato ustrezno označil svoje novejše slike, nastale v zadnjih nekaj letih, kot punk kubizem, ki zaživi med tistimi, ki brez zadržkov priznajo, da so ljubitelji slikarstva in lahko premaknejo pogled iz udobne sredine navidezno sprejemljivih in aktualnih podob, kontekstov in konceptov na sam rob dojemljivega, kajti samo od tam se vidi čez, na drugo stran, kjer lahko doživimo zen v punk naravi oziroma na istoimenski razstavi. Razmišljanje, ki je nekoliko romantizirano, a podkrepljeno z dejstvom, da je pričujoča razstava, njegova prva razstava v Ljubljani po skoraj petih letih, sploh če upoštevamo, da se je v tem času zgodilo kar nekaj poskusov predstavitve sočasne domače slikarske produkcije, v katere ni bil vključen. Kot zanimivost velja omeniti, da se je nazadnje predstavil ljubljanskemu občinstvu ravno v Kazematah na Ljubljanskem gradu leta 2016, z Divjimi v srcu na skupinski razstavi v galeriji As leta

CATHERINE MALABOU & MLADEN DOLAR

Indigo Festival, 31. avgust 2023 ― Mladen Dolar je eden najvidnejših slovenskih filozofov, angažiran in kritičen intelektualec ter premišljevalec časa. Je profesor na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani, predava pa tudi na drugih univerzah (v ZDA in Evropi). Področja njegovega raziskovanja so nemška klasična filozofija, sodobna francoska misel, psihoanaliza in teorija umetnosti. Skupaj s Slavojem Žižkom in Rastkom Močnikom je v osemdesetih letih soustanovil Društvo za teoretsko psihoanalizo, ki na svojstven način povezuje lacanovsko psihoanalizo, Heglovo filozofijo in družbeno kritiko. Catherine Malabou, ena najzanimivejših osebnosti »nove francoske filozofske misli«, je profesorica filozofije na The European Graduate School in profesorica Centra za raziskave moderne evropske filozofije, ki deluje v okviru Univerze Kingston v Londonu. Znana je po svojem delu o plastičnosti, konceptu, pri katerem je črpala iz Heglove Fenomenologije duha in ki je močno zaznamoval sodobne ekonomske, politične in družbene diskurze. V svojih raziskavah in delih se posveča različnim mislecem in temam. Pri preučevanju Heglovih, Freudovih, Heideggerjevih in Derridajevih del namenja posebno pozornost prepletu filozofije, nevroznanosti in psihoanalize. Z dogodkom obeležujemo Noč idej (La nuit des idées) in je organiziran v sodelovanju s Francoskim inštitutom v Sloveniji in zavodom Maska ter s podporo letalske družbe AirFrance.
FESTIVAL ART STAYS 2023: VOYAGE / POTOVANJE

FESTIVAL ART STAYS 2023: VOYAGE / POTOVANJE

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 23. avgust 2023 ― 21. izdaja Art Stays nosi naslov VOYAGE (Potovanje) . Razstave se odvijajo na desetih razstaviščih mesta Ptuj. V okviru festivala je predstavlenih več tematskih sklopov, v katerih potovanja razumemo kot del umetniškega izražanja. Razstave ne tematizirajo potovanja le kot navdiha za nastanek umetniškega dela, temveč prikazujejo potovanje/pot/premik tudi kot umetniško delo. Osrednja razstava v Galeriji mesta Ptuj ponuja izjemen spekter likovnih mojstrovin posvečenih potovanjem, a ne zmeraj v avanturističnem smislu, žal prevečkrat potovanje pomeni beg od doma, v iskanju boljšega, varnejšega vsakdana. Na razstavi seveda prevladujejo dokumentarna dela iz fotografskega in video sveta, med njimi najdemo dela priznanih umetnikov kot so Hamish Fulton, Robert Smithson, Nancy Holt, Bill Viola, Luigi Ghirri, Gabriele Basilico, Armin Linke, Vincenzo Castella, Matjaž Krivic, DK, ki so postavljena v dialogu z uveljavljenimi umetnicami in umetniki mlajše generacije, kot so Nika Autor, Jošt Franko, Mark Požlep in Maxime Berthou. V zgodovinskih baročnih sobanah Ptujskega gradu so predstavljena izvirna krhka bombažna umetniška dela Alessandra Cardinaleja in papirnata dela umetnika L'OrMA. Če prvi ustvarja resnično edinstvene portrete in pokrajine, nam drugi umetnik daje priložnost, da se presenetimo z novimi domišljijskimi zgodbami. Zdi se, kot da so oživeli s strani zgodovine in Leonardovega Atlantskega kodeksa, leteči raketoplani, ki jih ponovno predstavilja Transversal Project (Erika Vicari), tukaj postavljeni v eni sami postavitvi intrigantnih zvočnih objektov, ki se poigravajo z metaforično obliko potovanja.
še novic