30 LET KLUBA KERAMIKOV KANAL

Revija Primus, 19. maj 18. maj 2024 Piše. Maja Jerman Bratec Izum lončarskega vretena v 4. tisočletju  pred našim štetjem, ki se je posrečil Sumercem, je pravzaprav kriv, da smo v soboto, 16. maja, v osupljivo lepem ambientu Kontrade in Galerije Rika Debeljaka Kanal, praznovali častitljivo, 30. obletnico delovanja Kluba keramikov Kanal. Iskrene čestitke prizadevnim ustanoviteljem kluba, ki so dalnjega ...
80 let od desanta na Drvar

80 let od desanta na Drvar

Zgodovina na dlani, 19. maj ― Mineva 80 let od ene najpomembnejših bitk v okviru narodnoosvobodilnega boja v okupirani Jugoslaviji v II. svetovni vojni, desanta na Drvar, znanega tudi kot operacija Konjičkov skok (Rösselsprung). Leta 1944 so bile Nemčija in sile osi na večini bojišč v defenzivnem položaju, še zdaleč pa ne premagana vojaška sila. Pomanjkanje vojakov, predvsem v primerjavi z... Nadaljuj z branjem The post 80 let od desanta na Drvar appeared first on Zgodovina na dlani.

1869 Med Blokami in Predjamo – Dnevnik Rudolfa Geschwinda (2)

Stare slike (Cerknica), 19. maj ― Takole izgleda kopija Geschwindovega dnevnika iz začetka aprila 1869, edina kopija iz tega leta, ki sem jo uspel pridobiti. Iz nemškega rokopisa je težko razbrati podrobnosti, kar prav bi mi prišel kakšen strokovnjak za pisavo, ker skoraj nič ne preberem. V list za zaznamke na levi je Rudolf Geschwind najbrž vpisoval izdatke in prejemke za […]

V upravnem odboru EAIPA ponovno tudi Asociacija

Asociacija, 18. maj ― Na volitvah na generalni skupščini mednarodnega združenja za uprizoritvene umetnosti EAIPA pretekli mesec je bila Inga Remeta ponovno izvoljena na prestižno mesto v upravnem odboru zveze. Evropsko združenje neodvisnih uprizoritvenih umetnosti je bilo ustanovljeno leta 2018 kot krovna organizacija za združenja in interesne skupine iz vse Evrope. Poleg sprejetja novih članov odbora se je nekoliko … Preberi več o V upravnem odboru EAIPA ponovno tudi Asociacija

Samsara

MMC Film, 18. maj ― Samsara ni samo film kot umetnina, temveč je celovita filmska izkušnja, kakršno v življenju doživimo le tu in tam, če sploh. Vprašanje pa je, kaj nam ta izkušnja prinaša.

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 18. maj ― Beletrina je izdala roman Kleopatra in Frankenstein avtorice Coco Mellors v prevodu Maje Lihtenvalner, pri založbi LUD Literatura je izšla zbirka poezije Drobne opazke Jureta Jakoba. Založba Sodobnost bralcem ponuja otroško knjigo Protideževna juha avtorice Majde Koren z ilustracijami Ane Maraž.

ZMAGO JERAJ: Z VISOKIM KORAKOM PRESTOPIM OKENSKO POLICO / I TAKE A LONG STEP ACROSS A WINDOWSILL

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 18. maj ― Zmago Jeraj je bil široko razgledana osebnost, pri čemer je eden od intrigantnih vidikov njegovega miselnega sveta zanimanje za literaturo. V ta okvir spada njegovo navdušenje nad delom poljskega pisatelja in likovnika judovskih korenin Bruna Schulza (1892–1942), katerega pisanje je Jeraj po naključju odkril leta 1973. Schulz je Jeraja v sedemdesetih letih in tudi kasneje na različne načine fasciniral in navdihoval. Razstava v Mednarodnem grafičnem likovnem centru skuša z nekaterimi svojimi elementi simbolično povezati oba avtorja. Naslovljena je z delčkom besedila iz Julijske noči, ene od Schulzevih zgodb, ki dobro povzema občutje in motiviko, ki sta značilna za razstavljena dela. Na slikah, fotografijah in grafikah iz zgodnje zrele faze Jerajevega opusa, izpostavljenih na razstavi, se kot motiv pogosto pojavljajo zamejitve, pregrade in ograde. To so linije, ki delijo gledalčevo vidno polje na dva dela in s tem temeljno definirajo vizualni učinek podobe. Ograje na Jerajevih delih pogosto prekinjajo prehodi in odprtine. Vajeni tega, da prehode dojemamo kot element, ki odpira pot nekam drugam, stran od tu, kjer smo, kot gledalci skušamo razumeti, kam nas umetnik usmerja. Rezultat tega razmisleka je konfuzen – odprtine nas namreč peljejo v črnino, praznino, ki ne ponuja nobenih odgovorov in le še prispeva k tesnobnemu občutku, ki ga oddajajo podobe. Za Jerajevo fotografijo iz konca šestdesetih in sedemdesetih let je, poleg že opisanega elementa ograje, značilno prehajanje med interierjem in eksterierjem, pri čemer umetnik raziskuje različne svetlobne kombinacije oziroma učinke: naš pogled usmerja bodisi iz črnine notranjščin v svetlobo zunaj, poudarja kontrast med svetlo notranjščino in temnino noči ali pa nas usmerja iz dnevne svetlobe zunanjosti v temno notranjost prostorov. V istem obdobju se pojavljajo podobe, pri katerih je zanimivo to, da ni povsem jasno, ali gledamo v notranji, umetno ustvarjen prostor ali v zunanji, »naravni« habitat. Tako se elementi, ki jih
še novic