Novice

aktualno

dr. Henrik Neubauer (1929–2024)

dr. Henrik Neubauer (1929–2024)

SLOGI, 1. september ― Zapustil nas je spoštovani dr. Henrik Neubauer, ki je s svojo precizno, s kleno kondicijo podprto prezenco in s komaj dosežnim enciklopedičnim spominom zapustil nesebično sled tudi v popisovanju nekatalogiziranih arhivskih zbirk SLOGI – Slovenskega gledališkega inštituta, sodelovali pa smo tudi pri izidu več publikacij, ki so neprecenljivo zabeležile našo gledališko zgodovino. The post dr. Henrik Neubauer (1929–2024) appeared first on SLOGI.

Studio Rumena: Glej, nov Glej

OUTSIDER, 1. september ― V danes že kultnem malem Gledališču Glej v bližini ljubljanske Narodne univerzitetne knjižnice na Gregorčičevi ulici v Ljubljani, kjer priložnost dobijo alternativni, sodobni projekti in včasih še neuveljavljeni gledališčniki, so pred kratkim uredili večje preddverje s sanitarijami za gledalce in igralce, zaodrje in plato za tehniko. Gledališče Glej je l. 2020 praznovalo 50. leto obstoja […]

KLARA RAVNIKAR

Foto klub Kamnik, 1. september ― Klara Ravnikar (1997) v svoj objektiv najraje zajema ptice, gorske pokrajine in ostalo živo in neživo naravo. Njene fotografije želijo gledalcu prikazati romantično plat okolja, v katerega se avtorica zateče […]

Mednarodna konferenca Moč narave v mestih

Inštitut za politike prostora, 1. september ― Moč narave v mestih Ozelenjevanje mest za prilagajanje na podnebne spremembe 12. november 2024, Ljubljana Obnova narave in krepitev njenih koristi za človeka in okolje dobivata s podnebnimi spremembami v urbanih politikah vedno večji pomen. Sposobnost narave, da lahko učinkovito blaži posledice podnebnih sprememb, je še posebno pomembna v urbanem okolju, kjer živi večina prebivalstva.... The post Mednarodna konferenca Moč narave v mestih appeared first on IPoP - Inštitut za politike prostora.
1870 Cerknica – Spominska značka cerkniškega tabora

1870 Cerknica – Spominska značka cerkniškega tabora

Stare slike (Cerknica), 1. september ― Spominska značka cerkniškega tabora: na eni strani značke napis ŽIVILA SLOVENIJA obkrožen z lipovimi listi; na drugi strani pa napis: TABOR V CERKNICI 12. JUNIJA 1870. Kaj je vzpodbudilo in omogočilo množično taborsko gibanje Slovencev? Uspeh Madžarov pri dogovoru z uradnim Dunajem, ki je vodil do oblikovanja avstro-ogrske leta 1867, je vzpodbudil tudi pripadnike drugih […]

Potrditev privilegijev samostanu klaris Mekinje

Arhiv RS, 1. september ― Na slovenskem etničnem ozemlju so klarise med letoma 1300 in 1782 ustanovile šest samostanov. Najstarejši in najpomembnejši je bil v Mekinjah pri Kamniku, ki je prvi deželnoknežji privilegij prejel že leta 1338. Tokrat iz serije mekinjskih listin izpostavljamo 300 let star privilegij cesarja Karla VI. (1711–1740), s katerim je samostanu potrdil »stare pravice, svoboščine in dobre navade«.
Časovanje zvoka

Časovanje zvoka

Odzven, 31. avgust ― Na dveh albumih mednarodnih zasedb bobnar in tolkalec Zlatko Kaučič prispeva svojo prepoznavno veščino umerjanja ritmov in uravnavanja dinamike skupinske zvočne slike.

6. zgodovinski dan – Barok na Gorenjskem

Gorenjski muzej, 31. avgust ― Vljudno vabljeni na 6. zgodovinski dan Barok na Gorenjskem v ponedeljek, 9. septembra 2024, ob 9. uri v Vojnomirovi dvorani Ullrichove hiše Program srečanja: 8.30 – 9.00 Prihod in jutranja kava 9.00 Uvodna beseda 9.20 Marija Kos: Vizitacijsko gradivo ljubljanske škofije (17. stoletje) 9.40 dr. ... Read More
Obisk alžirskega zunanjega ministra

Obisk alžirskega zunanjega ministra

SEM, 31. avgust ― Danes je Slovenski etnografski muzej obiskal zunanji minister Alžirije Ahmed Attaf delegacijo in veleposlanica Alžirije v Sloveniji nj. eksc. Sabrina Kaci-Bey. Ogledali so si razstavo Popotovanje spominov preko krajin Alžirije v 60. letih 20. stoletja. Goste sta sprejeli direktorica SEM Natalija Polenec in avtorica razstave Nina Zdravič Polič.
1975 Rakek – Katalog

1975 Rakek – Katalog

Stare slike (Cerknica), 31. avgust ― Slike so iz starega nemškega kataloga. Moja mama je imela šivalni stroj Bagat za peš šivanje. Kupila si ga je v šestdesetih letih za 3.500 din – celo Brestovo plačo. Na njem je bilo težko šivat, ker ga je bilo treba poganjati z nogo. Dokler nisi dobil pravega grifa, se je zatikalo in kravžljajo živce. […]
še novic