Nika Rupnik: Kontra plan

Nika Rupnik: Kontra plan

Hiša kulture v Pivki, 4. januar ― osebna razstava Nika Rupnik: Kontra plan10. – 31. 1. 2025 otvoritev 10. 1. ob 19. uri kustosinja Mojca Grmek Nika Rupnik je vizualna umetnica mlajše generacije, ki ustvarja na področju slikarstva, grafike, risbe in instalacije. V svojem delu raziskuje sodobno življenje, ki ga zaznamuje nasičenost z (vizualnimi) informacijami, hiter tempo, spremenljivost in začasnost, kar v človekovi notranjosti ustvarja občutja preobremenjenosti, odtujenosti, krhkosti in minljivosti. V skladu s tem se v njenih delih pogosto pojavljajo podobe abstrahiranih struktur, kjer se elementi urbane krajine (zgradbe, arhitekturni detajli, kamniti zidovi, tlakovci) prepletajo s fragmenti organskega (zaplate trave, grmovje, deli rastlin ali živali), tako da je težko reči, ali svetovi, ki jih predstavljajo, razpadajo ali se ravnokar rojevajo. To mejno situacijo umetnica ponazarja tudi formalno, saj v svojih delih pogosto kombinira klasične slikarske oziroma grafične tehnike s sodobnimi pristopi in materiali, denimo tako, da v sliko vključi fotografijo ali fotokopijo, v grafiki pa suho iglo uporabi na pleksi steklu ali plastični foliji. Pri vseh teh postopkih ima ključno vlogo svetloba, ki jo umetnica pojmuje kot soustvarjalko svojih del, saj v njih ne nastopa le posredno, kot takšen ali drugačen svetlobni zapis, ampak tudi neposredno, kot ustvarjalka senčne risbe, ki se poraja s presevanjem skozi prosojni nosilec, včasih še dodatno poudarjene z uporabo umetnih svetil, kot so reflektorji, baterijske svetilke ipd. Dela, ki nastajajo na ta način, ustvarjajo občutek neponovljivega trenutka in vzdušje, prežeto z občutji polzenja, uhajanja in neujemljivosti, s tem pa umetnica ponazarja nestalnost in fluidnost sodobnega življenjskega okolja ter nemoč posameznika, ki živi v njem. Vse to velja tudi za razstavo z naslovom Kontra plan, v kateri se umetnica poigrava s transformacijo risbe. V prvem prostoru nam ponudi vpogled v svoj risarski opus skozi nekaj izbranih reprezentativnih del. V osrednjem prostor
Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 4. januar ― Založba Beletrina je slovenske knjižne police obogatila z japonsko uspešnico Maček gre na pot izpod peresa Hire Arikawa in v prevodu Domna Kavčiča, založba Bogataj pa z dopolnjeno izdajo idrijskih anekdot in smešnic Lidije Kleindienst. Zbirka Zgodbe vojvodine Kranjske založbe Miš je bogatejša za tretjo knjigo Sebastijana Preglja Pošast iz jezera.
1909 Lož – O Matevžu Pelanu in zgodovini loških usnjarjev in čevljarjev

1909 Lož – O Matevžu Pelanu in zgodovini loških usnjarjev in čevljarjev

Stare slike (Cerknica), 4. januar ― Vnukinja moža na sliki se po očetovih pripovedovanjih spominja, da je v ozadju fotografije Blaževa hiša v Ložu, stari oče Matevž Pelan pa žene živino na napajat h koritu. Kdo in natančneje kdaj je fotografiral zadnjega loškega usnjarja Matevža Pelana, ni znano. Klobuk tega moža je videti pražnji, tako tudi srajca, suknjič, hlače in škornji buotarji, za […]
Pamuk v knjigi z risbami združil svoje izkušnje v obdobju 13 let

Pamuk v knjigi z risbami združil svoje izkušnje v obdobju 13 let

Misli, 4. januar ― Najslavnejši turški romanopisec Orhan Pamuk je od nekdaj imel tudi skrivno strast. Avtor knjižnih uspešnic, kot sta Ime mi je Rdeča in Sneg, se posveča tudi umetnosti. Ustvaril je več ilustriranih beležk, v katerih je opisal svoje izkušnje. Ilustracije in besedila so izšla v knjigi Memories of Distant Mountains: Illustrated Notebooks 2009-2022.

Dediščine ne varujejo zakoni, ampak ljudje

OUTSIDER, 3. januar ― Koliko okroglih miz bo še potrebnih, da prenovimo Jugovčevo lebdečo streho? To vprašanje se mi zastavlja ob izteku leta 2024 in začetku novega. Lansko leto sem bil gost kar nekaj okroglih miz na temo dediščine in prenove. To postajata osrednji temi sodobne arhitekture. Po eni strani zato, ker smo kot človeštvo pozidali že veliko naravnega […]

Umrl britanski romanopisec David Lodge

Misli, 3. januar ― Umrl je britanski romanopisec David Lodge, ki se je dvakrat uvrstil v ožji izbor za bookerjevo nagrado. Star je bil 89 let, je danes sporočila njegova založba Penguin Random House. Kot so še sporočili iz založbe, je Lodge umrl mirno na prvi novoletni dan. Vzroka smrti založba po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ni navedla.
MFRU30: PRAZNE POLICE / OFF THE SHELF

MFRU30: PRAZNE POLICE / OFF THE SHELF

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 3. januar ― Trideseta edicija MFRU, Mednarodnega festivala računalniške umetnosti, z naslovom Prazne police. Postpotrošniške vizije po koncu poslovanja, raziskuje položaj digitalne in medijske umetnosti v smeri trajnostnih in socialnih oblik življenjskih ekonomij in trgovanja z blagom. Ob opazovanju globalne polikrize in vse pogostejših razpravah o opuščanju kapitalistične logike se poraja vprašanje, kako bi bila ta prihodnost videti in kako bi jo lahko dosegli. Namesto iskanja vnaprej pripravljenih rešitev festival poziva k nekonvencionalnemu razmišljanju, eksperimentalnemu okolju in procesom, ki se osredotočajo na skupnost, pri čemer si predstavljamo, kako bi bil lahko postpotrošniški svet strukturiran in kako bi deloval. Program festivala združuje gospodarstvo, ekologijo in intermedijski diskurz in se osredotoča na temeljna področja, kot so nepremičnine in urbana regeneracija, prehrana in osnovne potrebe, moda in lepota, tehnologije in zabava, pa tudi nostalgija in rituali ter splošna kritika življenjskega sloga, povezanega z bogastvom posameznika. Sodelujoči umetniki v svojih delih razmišljajo o teh razsežnostih in zavzemajo kritično stališče do skupnih vrednostnih sistemov, hkrati pa uporabljajo njihova protislovja za razvoj vizij in orodij za družbeno življenje, ki se ne osredotoča zgolj na potrošnjo. Aktualna festivalska edicija Prazne police išče izvedljive alternative za projekte z majhnim vplivom na okolje, ki so regenerativni, usmerjeni v skupnost in ki v kontekstu izrednih podnebnih razmer prispevajo k snovanju radikalne reorganizacije družbe. – Lara Mejač & Davide Bevilacqua Sodelujoči Xcessive Aesthetics, Simon Browne, freštreš, Dasha Ilina, Rok Kranjc, MFRU30 team, Kaja Pogačar, Pablo Somonte Ruano, Alice Strete, Elena Tammaro, Undoing.Studio, Piet Verkleij, Borut Wenzel, Inari Wishiki Thirtieth edition of MFRU, the International Festival of Computer Arts, titled Off the Shelf. Post-Consumerist Imageries When the Business Left the Building, explores the positioni

RAZPIS ERASMUS+ 2025/2026 – Mobilnost študentov z namenom študija/prakse

Fakulteta za dizajn, 3. januar ― Dragi študentje in študentke, Fakulteta za dizajn v novem letu poziva vse študente, ki si želijo novih izkušenj in izzivov v mednarodnem okolju, k prijavi na razpis Erasmus+ 2025/2026. Prijave potekajo izključno preko obrazca na naši spletni strani pod zavihkom MEDNARODNO/ERASMUS (Aktualni razpisi za študente) RAZPIS ERASMUS+ 2025/2026 Mobilnost študentov z namenom študija: RAZPIS IN PRIJAVNICA – ŠTUDIJ Mobilnost študentov z […]
Po vzoru Nemčije se v Sloveniji obetajo vavčerji za kulturo za mlade

Po vzoru Nemčije se v Sloveniji obetajo vavčerji za kulturo za mlade

Misli, 3. januar ― Ministrica za kulturo Asta Vrečko danes na delovnem sestanku gosti nemško kolegico Claudio Roth. Tema pogovora so med drugim vavčerji za kulturo za mlade, ki jih je Nemčija uvedla po pandemiji covida-19 in si želi njihove uvedbe na ravni Evropske unije. Po vzoru Nemčije naj bi tovrstne vavčerje za mlade v letu 2026 morda dobili tudi v Sloveniji.
SLOGI in Drama: Za narodov blagor: v Cankarjevem in cankarjanskih časih

SLOGI in Drama: Za narodov blagor: v Cankarjevem in cankarjanskih časih

SiGledal, 3. januar ― Slovenski gledališki inštitut in SNG Drama Ljubljana tudi v novem letu nadaljujeta s skupnimi dogodki v ciklu SLOGI in Drama. Tokratno predavanje bo napovedalo uprizoritev Za narodov blagor Ivana Cankarja v režiji Vita Tauferja. Na predavanju s kustosinjo in teatrologinjo Ano Perne pa se boste podali na zgodovinski prelet gledaliških srečevanj s Cankarjevim Narodovim blagrom.
Iskren stisk roke

Iskren stisk roke

MNZS, 3. januar ― Pravijo, da stisk roke o človeku pove veliko. Rokovanje, ki predstavlja simbol miru in prijateljstva, je postalo najsplošnejša in najbolj razširjena oblika pozdrava. Če verjamemo opravljeni raziskavi univerze v Glasgowu naj bi to, kako močno stisnemo roko, o nas povedalo tudi kako dolgo bomo živeli. Med ljudmi pa so še dlje prisotne vraže. Gre za […]
Draga Giulia, potrebujemo veliko ljubezni, razumevanja, spoštovanja

Draga Giulia, potrebujemo veliko ljubezni, razumevanja, spoštovanja

Airbeletrina, 3. januar ― »Danes nihče ni zmagal. To namreč ni nogometna tekma.« S temi besedami je Stefano Tigani, odvetnik Gina Cecchettina, nedavno komentiral obsodbo na dosmrtno ječo, ki jo je morilcu njegove hčerke Giulie naložilo porotno sodišče v Benetkah. Giuliin oče je malo kasneje dejal, da je bilo pravici sicer zadoščeno, a da smo kot družba vsi izgubili. Sodišče kot oteževalnih okoliščin umora tudi ni upoštevalo okrutnosti oziroma zalezovanja. Kakor se za sodni sistem »spodobi«, pa je to le prva v vrsti razsodb. Sojenje se bo skoraj zagotovo nadaljevalo pred prizivnim, nato pa še pred kasacijskim sodiščem. Gre seveda za italijanska poimenovanja sodišč, ki jih v Sloveniji poznamo kot višje in vrhovno. Filippo Turetta je novembra 2023 v kraju Fossò ob reki Brenta na okruten način (zabodel jo je kar 75-krat) vzel življenje svojemu bivšemu dekletu Giulii Cecchettin (2001–2023), njeno truplo nato z avtomobilom odpeljal dve uri stran in ga odvrgel v bližini jezera Barcis v Furlaniji, nato pa zbežal v Nemčijo, kjer ga je v bližini Leipziga na podlagi evropskega pripornega naloga prijela nemška policija in ga po kratkem postopku vrnila v domovino. Čeprav je vsak femicid odmeven, je Giuliin še posebej pretresel italijansko javnost, ki je v dneh med njenim izginotjem in najdbo trupla trepetala ter upala, da se le ni zgodilo najhujše. Sam pomnim, kako sem se na dan, ko je vsako upanje naposled ugasnilo, z vlakom vozil med Brescio in Trstom. Čeprav sem se tedaj skušal držati zase in pisati o svoji tesnobi, nisem mogel, da ne bi poslušal sopotnikov, ki so se pogovarjali o srhljivem dogodku. Filippo Turetta je novembra 2023 v kraju Fossò ob reki Brenta na okruten način (zabodel jo je kar 75-krat) vzel življenje svojemu bivšemu dekletu Giulii Cecchettin (2001–2023), njeno truplo nato z avtomobilom odpeljal dve uri stran in ga odvrgel v bližini jezera Barcis v Furlaniji. Giulia je bila ob smrti stara 22 let in le nekaj dni zatem bi morala na Univerzi v Padovi zagovarjati di
1967 Rakek – Balinarji

1967 Rakek – Balinarji

Stare slike (Cerknica), 3. januar ― Žal nismo mogli ugotoviti, kjer je slika nastala. Balinišč je bilo nekdaj na Rakeku veliko. Zgodilo se je nekje v šestdesetih letih 20. stoletja. Na sliki so: Ernest Janežič na desni, v sredini Marjan Mekina. Za levega pa gospod Mekina pravi, da je podoben Janezu Demšarju, ampak ni on, ker Janez ni nosil ure na […]

Muzej Cluny v Parizu prikazuje srednjeveške skulpture iz Notre-Dame

Misli, 3. januar ― Muzej Cluny v Parizu še do sredine marca gosti razstavo o srednjeveških rezbarskih dekoracijah iz tamkajšnje katedrale Notre-Dame. Cerkvene skulpture, ki jih hrani muzej, vse od 80. let prejšnjega stoletja niso bile obširneje raziskovane. Namen razstave je prikazati ugotovitve raziskovalnega in restavratorskega programa, ki poteka od leta 2022.
še novic