Airbeletrina, 5. februar ― Roman Vesne Milek Kleopatra: naj se zgodi je sodobna fiktivna pripoved o zadnji ptolemajski kraljici Kleopatri, stkana na podlagi dokazljivih in domnevnih zgodovinskih dejstev ter avtoričine domišljije. Spisana v prvi osebi, z glasom mlade, inteligentne, izobražene, čutne in oblastiželjne kraljice, poudarja intimno plat zgodbe, ki z avtoričinim značilnim patosom ter vehemenco suvereno stopa pred bralce. Kakor je tu in tam prebrati v drobnih vložkih iz sodobnosti, ki razkrivajo avtoričine vire navdiha, raziskovanje, dvom in sodobni pogled na zgodovino, se je pri raziskavi zgodovinsko izpričanih dejstev Vesna Milek opirala na nekaj tudi v slovenščino prevedenih del. Med njimi nemara najbolj na v romanu omenjeno delo Oskarja von Wertheimerja Kleopatra (prevedel Dušan Ramšek, Cankarjeva založba, 1965), kjer avtor v dokumentarističnem slogu podrobno sledi izpričanim dejstvom v življenju kraljice, njenih sodobnikov in nraveh tedanjega časa od leta 60 zadnjega stoletja pr. n. št. do kraljičinega samomora leta 30 pr. n. št. Vesna Milek je več let raziskovala v romanu obravnavane teme, se odpravila tudi v Aleksandrijo in Vzhodno puščavo, o čemer je obširno že pisala v Delu, kakor je pred petnajstimi leti v istem časniku pisala tudi o Kleopatri kot mitu, vladarici in ženski. Tekoče naj bi bila govorila vsaj sedem jezikov, bila izurjena v govorništvu, znanosti, zgodovini, umetnosti in še čem. Kleopatra VII. Filopator (13. 1. 69–12. 8. 30 pr. n. št., oboje Aleksandrija) je bila zadnja od sedmih egipčanskih kraljic, imenovanih Kleopatra, in zadnji grški vladar Egipta. Pripadala je makedonski dinastiji Ptolemajcev, ki je po smrti Aleksandra Velikega zavladala Egiptu. Bila je druga od petih otrok nezakonskega Ptolemaja XII., potomca Aleksandra Velikega, in v svojem 39 let kratkem življenju je vladala 21 let, od leta 51 do 30 pr. n. št. Četudi so o njej, z izjemo Cicerona, pisali davno po njeni smrti, zgodovinski viri izpričujejo njeno domnevno izobraženost; tekoče n