Radio Študent, 5. december 2013 ― Prejšnjo nedeljo se je na Hrvaškem odvijal, to verjetno vsi že veste, referendum o tem, ali se bo v ustavo te vzhodnoevropske in zahodnobalkanske republike vpisal člen, ki bi dovoljeval, da se beseda zakon uporablja le za združitev moškega in ženske. Šlo je seveda za nek pozitiven način prepovedi istospolnim skupnostim, da svojo zvezo imenujejo »brak«, v slovenščini zakonska zveza. Torej vsaj zaenkrat ni šlo za problem splošnega urejanja pravic zakonskih skupnosti, temveč le za simbolično uporabo besede zakon. Referendum je stal približno sedem milijonov evrov. Tako so se Hrvati vpisali v zgodovino zahodne civilizacije kot tisti, ki so največ plačali za eno samo besedo. Nobena literarna, politična ali religijska beseda ni v zgodovini zahodne civilizacije stala sedem milijonov evrov.   Kaj je torej tako fascinantnega na besedi zakon ali stanju, ki ga imenujemo zakon ali zakonska zveza? Zakaj se ga tako močno držimo? E, vidite, ta beseda je orodje, tako za tistega, ki hoče dominirati, ko

Radio Študent, 5. december 2013 ― Pred osemdesetimi smo odpravili eno prohibicijo, sedaj se borimo z drugo že dlje časa. Še en teden časa imate, če hočete oddati podpis za tri predloge zakonov oziroma, da omogočite njih romanje v parlamentarno proceduro. Gre za predloge zakona o samozdravljenju, zakona o konoplji in zakona o osnovnem bivanju. Pobudo volivcem za vložitev predloga je 24. septembra podal predsednik Slovenskega konopljinega socialnega kluba Jaka Bitenc, obenem upa, da bo uspelo predvsem pri zakonu o konoplji. Ta je tudi najbolj obširen - ima 87 strani. A četudi uspe zbiranje podpisov ostaja majhna možnost, da bo sprejet. Pobudniki pravijo, da bi s takšnim zakonom razbremenili zdravstveni sistem. O treh predlaganih zakonih, predvsem o zakonu o konoplji smo govorili z Jako Bitencem in Tomažem Korenom iz organizacije konoplja.org. Oddajo sta pripravila Žiga in Urh.  

Radio Študent, 5. december 2013 ― Razvoj akterjev razvoja: Migranti kot (ključni) akterji razvojnega sodelovanja – nov premik naprej je naslov dvodnevne konference o večno aktualnem vprašanju migracij, ki se danes in jutri odvija v Mestnem muzeju Ljubljana. Na konferenci bodo številni govorci in govorke s področja proučevanja politik migracij problematizirali predvsem obstoječ koncept razvoja kot razvojne pomoči, ki politiko razvoja še vedno misli brez politike migracij. Govori Lana Zdravković, raziskovalka Mirovnega inštituta, ki dogodek tudi soorganizira. * Izjava se nahaja v posnetku Fokus konference, na kateri bodo sodelovali tako gostje iz Evrope kot gostje iz Afrike in Filipinov, bo sicer Afrika, vendar pa bo problem migracij naslovljen kot bistveno globalni problem. Predstavljen bo tudi Srednjeevropski manifest o migracijah in razvoju, ki vsebuje konkretna priporočila o skupnih evropskih razvojnih in migracijskih politikah. * Izjava se nahaja v posnetku   Na odru Slovenskega mladinskega gledališča se drevi ob 19

Radio Študent, 5. december 2013 ― V Združenih državah Amerike je bil 5. decembra 1933 ratificiran 21. amandma k ustavi, s katerim so odpravili 18. amandma, sprejet leta 1920. Verjetno dobro veste, da je 18. amandma prepovedal proizvodnjo in prodajo alkohola. Prohibicija je bila sporna od samega začetka. Čeprav se je v 13 letih njene veljave zmanjšala smrtnost zaradi ciroze jeter, se je obenem povečala smrtnost zaradi kriminala. Prohibicija, za katero se je zavzemal predvsem konservativnejši južni del Združenih državah Amerike, je imela tudi presenetljivo dobre posledice za enakopravnost ras in pravice žensk. Verjetno so vsi skupaj pili po podzemnih nelegalnih klubih. To je bilo namreč v Ameriki obdobje strogega rasnega ločevanja in čas, ko so možje po službah hodili v bare, žene pa so jih čakale, da se praznih žepov primajejo domov. V Mehiki pa se je do oblasti primajal radioaktivni material. Mehiške oblasti so namreč našle ukradeno bolnišnično napravo, ki je vsebovala nevaren radioaktivni material, in tako predmete ko

Radio Študent, 5. december 2013 ― V oddaji bomo prisluhnili mednaroidnemu improvizatorskemu sekstetu LEE PATTERSON, JOHNNY CHANG, ANGHARAD DAVIES, JOHN TILBURY, JAMIE DROUIN, PHIL DURRANT z zanimive plošče Variable Formations in sledili plošči kompozicij Four Pieces For Quintet mlajšega nemškega harmonikarja in tolkalca  HANNESA LINGENSA, vpeli pa se bomo tudi v tihe improvizacije švicarskega kvarteta  CYRIL BONDI, D'INCISE, JONAS KOCHER, JACQUES DEMIERRE z vinilne plošče Öcca ...   HANNES LINGENS: Four Pieces For Quintet (Insub, 2013) Koen Nutters- kontrabas; Johnny Chang- viola; Michael Thieke- klarinet; Hannes Lingens- kompozicije, akordeon; Derek Shirley- kontrabas;; Insub LEE PATTERSON, JOHNNY CHANG, ANGHARAD DAVIES, JOHN TILBURY, JAMIE DROUIN, PHIL DURRANT: Variable Formations (Another Timbre, 2013) Lee Patterson- ozvočeni predmeti; Johnny Chang- violina; Angharad Davies- violina; John Tilbury- klavir; Jamie Drouin- elektronika; Phil Durrant- elektronika;; Another Timbre CYRIL BONDI, D'INCISE, JONAS KOCHER, JA

Radio Študent, 5. december 2013 ― Clean Feed, 2013   Na frekvencah Radia Študent se le izjemoma znajdejo plošče, ki govorijo v jeziku bolj tradicionalnega jazza. Ta mora odzveneti vsaj malo alter, indie ali kako drugače samosvoje, da najde pot v oddajo Tolpa bumov in se tu predstavi domači grudi. Nocoj obravnavana plošča Nourishments se te vstopne bariere loti bolj ali manj znotraj svojega žanra, recimo temu komponiranega jazza, in le mestoma prepusti prosto pot nestrukturiranim improvizacijam ali pa se preda spregi z drugimi idiomi. Več kot dovolj se namreč dogaja v okviru deset in več minut dolgih kompozicij, ki si za razvoj melodije in celo vrsto metričnih preskokov vzamejo čas. Še več se dogaja na ravni same igre in odtenkov samih glasbil, s katerimi na tej plati rokujejo člani zasedbe. Pod taktirko legendarnega basista Marka Dresserja so se namreč zbrali sami mojstri obrti. Komade izmenično podlagata bobnarja Tom Rainey in Michael Sarin, na pihalih sta trombonist Michael Dessen in saksofonist Rudresh Mahanthappa,