Radio Študent, 1. maj 2014 ― Sindikati in civilna družba v Turčiji so za danes v parku Taksim v Istanbulu sklicali tradicionalni shod za počastitev praznika dela. Načrte jim skuša prekrižati vedno bolj paranoičen premier Recep Tajip Erdogan. Ta je napovedal, da lahko na shod v parku Taksim “kar pozabijo”. Ponudil jim je alternativno lokacijo na obrobju mesta, a so organizatorji to možnost zavrnili in razglasili, da danes vse ceste vodijo na Taksim. Zaradi nestrinjanja med vlado na eni in civilno družbo ter sindikati na drugi strani, danes v centru Istanbula že od jutra potekajo spopadi med policijo in protestniki, odločenimi, da se prebijejo do trga. Oblasti so zaprle celoten center mesta, ki ga zdaj brani kar 40 000 policistov in 30 specialnih policijskih enot. Za blokado trga uporabljajo vodne topove, gumijaste naboje in solzivec. Slednjega v takšnih količinah, da so po nekaterih poročilih stanovalci v bližnjih soseskah prisiljeni zapuščati domove. Dostop otežujejo tudi z zaporo delov omrežja javnega potniškega

Radio Študent, 1. maj 2014 ― Terry Gilliam nadaljuje ekranizacijo orwelovske tematike 1984, ki jo je pred 29 leti na platna prvič ponesel z mojstrovino Brazil. Režiser z Ničelnim teoremom zaključuje trilogijo, ki jo na njegovi vmesni poti zapolnjuje še 12 opic. Z odslikavo družbe in sveta, ki nas čaka, nam zdaj v vsej svoji »natupiranosti« želi prikazati sedanjost, ki jo dihamo, morda prav z namenom, da bi se zavedali, kako mizeren je postal naš vsakdanjik. Ničelni teorem načenja enigmo smisla človeške eksistence. Zdi se, da smo postavljeni v kontrastno razmerje med Štoparskim vodnikom po galaksiji in novodobno Alico oz. Alistaira. Tehnološko napredno iskanje, s katerim se bomo dokopali do odgovora na veliko vprašanje, »zakaj smo sploh tukaj?«, se staplja z moško perspektivo, ki pred našimi očmi doživlja metamorfozo. A s kafkovsko preobrazbo se je Gilliam tokrat prenaglil, saj jo je v igri, ki stavi na bizarnost, prikazal preveč odsekano. Uvodni prizor približa popolnoma golega moškega, Qohena Letha, igra ga Chris

SiGledal, 1. maj 2014 ― Rekviem v F-molu je glasbeno-gledališki performans, ki temelji na (uglasbeni) poeziji Feliksa S. Murra. Slednji je v projektu prevzel tudi osrednjo igralsko vlogo ter režijsko taktirko, svoje ustvarjalne moči pa je združil z odličnima Aljažem Krivcem (dramaturgija) in Tinetom Kolenikom (kitara). Rekviem v F-molu je nastal iz želje po dokazovanju, da je mogoče napraviti svež in izviren literarni dogodek. Med razvojem projekta se je izkazalo, da je za to nujno potrebnega nekaj sodelovanja z glasbo in gledališčem, vendar vsi ustvarjalci menijo, da se v sodobnem času ne gre več bati intermedialnosti. Ali pač? Rekviem v F-molu bo premierno uprizorjen v Slovenskem mladinskem gledališču, v dvorani Stara pošta 9. maja ob 20. uri.

Radio Študent, 1. maj 2014 ― Desetletje je minilo, odkar je v izvirnem nemškem jeziku izšlo delo politologa Michaela Heinricha Kritik der politischen Ökonomie: eine Einführung [mihaela hajnriha: kritik der politišn ojkonomi: ajne ajnfürung] z namenom enakomernega, a ravno prav kontemplatiranega uvoda v branje Marxovega Kapitala. Negativno kritiko omenjenega čtiva je praktično nemogoče najti, tako med laičnim občinstvom, ki mu je delo primarno namenjeno, kot v politični ekonomiji bolje podkovanim moljem. Prevod omenjenega dela v slovenski jezik lahko na tem mestu samo iskreno pozdravimo. Heinrich ne postreže z opravičujočim podlistkom zgodovinskim odvodom marksistične misli takšne in drugačne oblike, še manj pa s kvazi skromno intelektualno držo. To je ena izmed bolj očitnih, obenem pa tudi razodevajočih funkcij njegove spremljave Marxovim tekstom. Torej, Heinrich ne zanika, razvrednoti ali preprosto ignorira dvajsetega stoletja s svojo dialektično prtljago. Slednjo kvečjemu faktično umešča v svoj kontekst, obenem