Radio Študent, 18. november 2014 ― Kot smo že poročali, je potekala skupna tiskovna konferenca Mladinskega sveta Slovenije in Sindikata mladih plus, na kateri so opozorili na problematiko tako imenovanega volonterskega oziroma neplačanega pripravništva. Na nekaterih področjih je pripravništvo obvezen del izobraževanja in pogoj za pristop k strokovnemu izpitu, medtem ko se drugje izvaja z namenom pridobivanja izkušenj. Mnogi delodajalci, tako v javnem kot v zasebnem sektorju, pa današnji položaj mladih izkoriščajo tako, da si pridobivajo brezplačno delovno silo. Kakšne so razsežnosti prakse brezplačnega pripravništva, te oblike novodbnega suženjstva, v Sloveniji? Kako je področje zakonsko (ne)urejeno? Kakšen je odnos trenutne koalicije do problematike in zakaj se mladi ne uprejo diktatu neoliberalne logike, ki od njih zahteva, da sprejemajo takšne prakse? Prisluhnite!  

Trubarjeva hiša literature, 18. november 2014 ― V torek, 11. novembra, se je v Trubarjevi hiši literature odvil že drugi večer v sklopu serije Trubarjeva hiša duhov – tokrat so bili v ospredju vampirji v literaturi in različne oblike družbenega vampirizma. Vsakdo, ki je imel v zadnjih letih kakšen (pa četudi bežen) stik s pop kulturo, verjetno ve, da za kultnega vampirja danes velja Edward Cullen iz knjižne serije Somrak, ki je bila izjemno uspešno (vsaj kar se zaslužka tiče, o kakovosti na tem mestu raje ne bi izgubljala besed) prenesena tudi na filmska platna. Vendar se zgodba s Somrakom še zdaleč ni končala, vampirji so se namreč ob velikanskem komercialnem uspehu le-tega hitro udomačili na sceni – tako literarni kot filmski.

Radio Študent, 18. november 2014 ― Neuradni list Radia Študent je štirinajstdnevnik, v katerem prestrezamo in prežvekujemo osnutke in predloge zakonov, pravilnikov, uredb, javnih naročil in drugih aktov ter dokumentov, ki šele nastajajo po vladnih in ministrskih kuloarjih. Prestreči jih je pomembno pred njihovo potrditvijo na seji vlade, saj je po njihovem pristanku v državnem zboru za vsebinske popravke praviloma prepozno. Naivno bi bilo namreč verjeti, da vsakokratna večinska koalicija svojega dela ne bo opravila skladno z voljo političnih botrov z Gregorčičeve. V teh dneh beležimo že vsaj šesti poskus sprejema poslanskega etičnega kodeksa. Začelo se je že leta 1993, novi neuspešni poskusi pa so sledili v letih 1995, 1999, 2005 in 2013. Pod zadnjega se podpisuje Zavezništvo Alenke Bratušek. Sledijo najbolj pomembni in povedni odseki. Poslanec ob nastopu funkcije podpiše izjavo, s katero se zaveže, da bo spoštoval načela etičnega kodeksa. Z izjavo se poslanec tudi zaveže, da bo v primeru hujše kršitve načel etičnega kodeksa odstopil s funkcije. Vsebino in obliko izjave določi predsednik državnega zbora. Poslanec ni odgovoren zgolj za opravljanje funkcije poslanca v skladu s pravnim redom Republike Slovenije, temveč tudi za razvijanje vrednot in načel demokratične družbe. Poslanec pri opravljanju funkcije deluje v skladu s temeljnimi vrednotami spoštovanja človekovih pravic, svobode, poštenja, pravičnosti, solidarnosti in domoljubja. Poslanec s svojim ravnanjem izkazuje spoštovanje do vseh posameznikov in sprejema različnost. Poslanec pri opravljanju funkcije goji demokratični dialog, se izogiba poniževanju in podcenjevanju, izkazuje profesionalnost ter tako skrbi za integriteto funkcije poslanca. Predloge za obravnavo domnevnih kršitev kodeksa bi obravnaval kolegij predsednika Državnega zbora, uvrstitev na dnevni red pa bi bila v pristojnosti predsednika. O blažjih kršitvah bi kolegij odločal z reprezentativno večino poslanskih glasov, ki jih v kolegiju zastopajo predsedniki poslan

Radio Študent, 18. november 2014 ― Eden od mejnikov, ki je zaznamoval študentski aktivizem, je prav gotovo leto 1939. 17. novembra obeležujemo mednarodni dan študentov v spomin na dogodke pred 75imi leti, ko so nacisti zavzeli študentske domove praške univerze, več kot 1.200 študentov pa prisilno preselili v koncentracijska taborišča. Devet vodilnih predstavnikov študentskega organiziranja v tistem času na Češkem pa so usmrtili. Med njimi tudi zgodovinarja in profesorja na praški univerzi Josefa Matouška. Usmrtitev deveterice je bila odgovor na proti-nacistične demonstracije, ki so se začele 28. oktobra, ob prvi obletnici češko-slovaške neodvisnosti pod nemško okupacijo. Demonstracije je nacistični režim nasilno zatrl, v streljanju so ubili peka Vaclava Sedlačka in v trebuh ranili študenta medicine Jana Opletala, ki je kasneje podlegel strelnim ranam. Njegova smrt je bila povod za študentsko vretje, saj se je na pogrebu zbralo več tisoč študentov. Pogrebna komemoracija je prerasla v ponovne proti-nacistične demonstracije, nacistični režim pa je v odgovor zaprl vse univerze in visoke šole na Češkem za naslednja tri leta. Zgodovinski oris poda Barbora Hruba, pedsednica mednarodnega društva študentov zgodovine; probleme, ki tarejo študente danes oriše Žiga Schmidt, predsednik Študentske organizacije Slovenije.

Radio Študent, 18. november 2014 ― Japonci se bodo po dveh letih ponovno podali na parlamentarne volitve. Japonski predsednik vlade Shinzo Abe je za predčasne  volitve določil 14-ti december letošnjega leta. Abe se je za potezo odločil, da preveri, če ima pri ljudstvu podporo glede svojih ekonomskih ukrepov. Najnovejše ekonomske analize namreč kažejo, da je država ponovno tehnično v recesiji in da se je bruto domači proizvod skrčil tudi za drugo četrtino leta. Spomnimo se, da je Abe v začetku svojega mandata leta 2012 planiral ekonomske reforme, ki so bile zasnovane, da Japonsko izvlečejo iz dveh desetletij trajajoče deflacije, a te zaenkrat ne kažejo pretiranega uspeha. Politični analitiki na Japonskem pa dodajajo, da predčasne volitve niso razpisane samo zaradi ekonomskih razlogov. Če bi vladajoča Liberalna demokratska stranka  predsednika vlade v spodnjem domu parlamenta pridobila več poslancev, bi Abeju omogočila, da lažje izpelje nepriljubljene ukrepe, kot je, recimo, ponovni zagon pridobivanja nuklearne energije. Zdi se, da se Liberalni demokratski stranki obeta zmaga, saj se opozicija po porazu na volitvah izpred dveh let še vedno ni pobrala. A bitka za sedeže še vedno ni odločena, saj je v zadnjih dneh zaradi negativnih ekonomskih poročil in odstopu dveh ministrov, padla podpora tudi predsedniku vlade in njegovi stranki.      Odločitev predsednika Gvajane Donalda Ramotarja iz prejšnjega tedna, da začasno razpusti parlament, je bivšo kolonijo Velike Britanije spravila v politično krizo. Ramotar se je za začasno razpustitev parlamenta odločil, ker so opozicijski poslanci napovedali glasovanje o njegovi nezaupnici, in sicer zaradi netransparentnega zapravljanja davkoplačevalskega denarja brez odobritve parlamenta. Opozicija sedaj napoveduje, da bodo zaradi potez predsednika predlagali predčasne volitve. Ljudska progresivna stranka predsednika Ramotarja je na oblasti neprekinjeno od leta 1992 in jo podpira predvsem večinsko Indo-Gvajansko prebivalstvo, medtem ko imajo druge etnične sk

Radio Študent, 18. november 2014 ― Včeraj se je prvič v novi sestavi na seji v Kinu Šiška sestal Nacionalni svet za kulturo. Po ogledu na Festivalu slovenskega filma večkrat nagrajenega kratkega filma Prespana pomlad Dominika Menceja so potrdili še poslovnik in finančni načrt, sledil pa je pogovor z gosti. Pogovor Kako govorimo, ko govorimo o kulturi? je vodil predsednik sveta, režiser Metod Pevec, s katerim smo se pogovarjali tudi mi. O čem je bilo na seji govora? Izjava se nahaja v posnetku oddaje. Ali interesom trenutnega političnega vrha ustreza interesna razklanost na področju kulture? Izjava se nahaja v posnetku oddaje. Do reform na področju kulture se je pokazalo tudi nekaj skepticizma. Izjava se nahaja v posnetku oddaje. Čemu pa so na seji namenili največ časa? Izjava se nahaja v posnetku oddaje. Po Prespani pomladi v upanju na budno zimo, PiaN.

Radio Študent, 18. november 2014 ― V današnji oddaji se bomo pogovarjali o potencialnih negativnih učinkih TISA, CETA in TTIP na agro sektor. Pogovarjali se bomo z avstrijsko izpostavo organizacije Via Campesina http://www.viacampesina.at   Napovedali benefit dogodek Zadruge Urbane - javna večerja v A-infoshopu na Metelkovi, naslednji torek , 25.11., ob 19h. Kjer bodo zadružniki zbirali sredstva za kamijon dreka, ki so si ga privoščili ob koncu sezone. https://zadrugaurbana.wordpress.com   Postregli bomo z novim pijansko-veganskim receptom in še kaj. Prisluhnite! ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Sprega držav in korporacij proti kmetom in čebelam   TTIP, CETA in TISA so kratice prostotrgovinskih sporazumov, ki jih vse pogostoje zasledimo v vrsticah uradnikov, namenjenih širši javnosti. Toda s čim več kot polnimi imeni nam snovalci sporazumov le redko postrežejo. Govorimo torej o Čezatlantskem trgovinskem in investicijskem partnerstvu med Evropsko Unijo in Združenimi državami Amerike - TTIP, Celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu med Evropo in Kanado - CETA ter Sporazumu o trgovanju s storitvami - TISA. Tisti, ki lahko smuknejo za zaprta vrata, kjer poteka nedemokratičen proces pogajanj, pravijo, da naj bi šlo za “win-win” situacijo. In vendar se zdi, da je zmago moč videti le na strani velikih korporacij, katerih pravni status se bo izenačil s statusom držav. To kaže na že zdajšnjo moč korporativnih investitorjev, ki bodo sodelujočim državam v roke prav kmalu potiskali pisala. Seveda se postavi vprašanje, za kakšno ceno? Za ceno pravic delavcev, pravic potrošnikov in za ceno večjih posegov v okolje, v prehrambene standarde ter v kvaliteto izobraževanja. Omenjeni sporazumi se ne ukvarjajo s carinskimi dajatvami, saj so te že primerno nizke, temveč se ukvarjajo z regulatornimi ovirami trgovanja in storitev, kot so standardi okoljevarstva ali varnosti hrane. Predpogoj za