WADADA LEO SMITH: America's National Parks

WADADA LEO SMITH: America's National Parks

Radio Študent, 14. januar 2017 ― Cuneiform Records, 2016   Golden Quartet Wadade Lea Smitha je od začetka stoletja nanizal več monumentalnih del in prešel različne formacije ter se tokrat posvetil posvetilu, ki ga povedno opiše naslov albuma America's National Parks. Smith se že celo življenje posveča svojemu sistemu skladanja in razumevanju improvizacije, ki pa kljub razburkani zgodovini na pričujočem posnetku izpade zelo dostopno, a hkrati veličastno v svoji zasnovi, ki je v veliki meri tudi precej minimalistična. Kljub prevetritvam sorazmerno stalni zasebi Smitha na trobilih, Anthonyja Davisa na klaviaturah, Johna Lindberga na basu in Pheeroana akLaffa na tolkalih se tokrat pridruži še čelistka Ashley Walters. Ravno slednja naj bi skupini prispevala bolj komoren zven, morda še poudarjen zaradi zasnove kompozicij. Te pa že v svoji prvi zasnovi, v konceptu plošče, morda želijo bolj živahne konotacije, kot jih dejansko slišimo v glasbi.  Leo Smith je 6 kosov oziroma šestdelno kompozicijo zasnoval kot študijo nacionalnih zakladov ZDA oziroma, po lastnih besedah, kot del širše serije posvetil svetlim platem Amerike, a se pri tem ni ognil interpretaciji in komentarju. Če Smith nekaterih od obravnavanih naravnih parkov niti ni obiskal, si jih je polovico, pogojno rečeno, za to priložnost izmislil. Pogojno, saj je njegov predlog, ki poleg naravnih bogastev vključuje še nekatere zgodovinske in kulturne zakladnice severnoameriške kulture, če že ne konflikten, pa vsaj zavestno manjšinski in temačen. Temačen na primer v polurnem kosu z naslovom Dark and Deep Dreams Flow the River, kjer slika reko Mississippi kot odlagališče pokončanih črnskih trupel, kot se slikovito izrazi Smith. Manjšinsko v kulturnem pomenu, ko otvoritveni kos plošče naslovi kar z imenom mesta New Orleans, nacionalnega kulturnega parka. Sicer pa je povezava pomena, ki se glasbi pritakne v obliki fotografij in opisnih naslovih, izvedbeno pa še v obliki videa, neintuitivna ali pa vsaj precej osebna. Prej omenjena temačn
Kužiš, stari moj

Kužiš, stari moj

Radio Študent, 14. januar 2017 ― Minulo sredo, 11. januarja, je v zagrebškem klubu Močvara nastopila hrvaška glasbena legenda, Stjepan 'Jimmy' Stanić. Glasbenik in zabavljač, kakršnih ne najdemo zlepa na teh prostorih, se je predstavil v klubskem okolju, kjer se znajde enako dobro kot v elitnih zaključenih družbah. Ob tej priložnosti smo se nanj in na njegov bogat glasbeni opus spomnili v tokratni ediciji Nedeljske šlagerice.   1.    Stjepan Jimmy Stanić - Ne daj se Floki (2:30) 2.    Specialista za vedre šansonice (0:23) 3.    Stjepan Jimmy Stanić - Kužiš, stari moj (2:51) 4.    Stjepan Jimmy Stanić - Belle amie (2:06) 5.    Da ste žensko, tražio bih vaš telefonski broj (0:09) 6.    Stjepan Jimmy Stanić - Budi dobra Valentina (2:22) 7.    Stjepan Jimmy Stanić - Dimnjaćar (2:47) 8.    Stjepan Jimmy Stanić - Mladi poštar (1:59) 9.    Kavboj Jimmy, Džo Munja (0:06) 10.    Stjepan Jimmy Stanić - Cowboy Jimmy (2:32) 11.    Od konja do kobile Suzi (0:18) 12.    Stjepan Jimmy Stanić - Moja kobila Suzi (3:17) 13.    Kratkovidni džokej (0:52) 14.    Stjepan Jimmy Stanić - Jahanje je prava slast (2:30) 15.    Jel' puno koštalo? (0:16) 16.    Stjepan Jimmy Stanić - Najljepša si ti (2:28) 17.    Stjepan Jimmy Stanić - New Orleans (1:56) 18.    Stjepan Jimmy Stanić - St. Tropez Twist (2:03) 19.    Stjepan Jimmy Stanić - To je ljubav (Eso besso) (2:27) 20.    Stjepan Jimmy Stanić - Zlatne zvezde (Le Stelle d'Oro) (2:28) 21.    Stjepan Jimmy Stanić - Siesta Fiesta (2:13) 22.    Kako sam postao konjušar cara (0:05) 23.    Stjepan Jimmy Stanić - Sukiyaki (2:48) 24.    Stjepan Jimmy Stanić - Mitsou (3:15) 25.    Stjepan Jimmy Stanić - Smetlar (2:27) 26.    Kolko košta kap benzina? (0:12) 27.    Stjepan Jimmy Stanić - U zdravom tijelu zdravi duh (2:06) 28.    Stjepan Jimmy Stanić - Zuhra (1:58) 29.    Sada se opraštam od vas (0:21) 30.    Stjepan Jimmy Stanić - Kaži, zašto me ostavi (3:16)     https://www.facebook.com/events/1284812464930828/  

Delaware po 19-tih letih z izdajo »Klinično mrtvi«

SPRP, 14. januar 2017 ― Nastop skupine Delaware leta 1998 v Konjišču. »Menim, da je ta album tudi 19 let po njegovem nastanku še vedno aktualen in zanimiv za pankersko sceno.« Robert Breznik, basist skupine Delaware. Člani punk kvarteta Delaware so pred dnevi le zbrali posnetke, ki so se kar devetnajst let valjali v predalih, nekje v Sladkem Vrhu. Da pa niso za odpis so ugotovili sami s pomočjo nekaj poslušalcev. Tudi pri ZPP-ju (Založbi Punk Portala) smo zaznali, da bi bilo precej škododelno, če bi posnetki obležali v zgodovini, zato smo se odločili podpreti njihovo izdajo. Ta nosi naslov »Klinično mrtvi«, na njej pa se nahaja 14 pesmi iz tedanjega časa. Pesmi so bile posnete februarja leta 1998 v studio Alkoton v Svetinjah, v bližini Ormoža. Tistega leta žal niso izšle, saj so imeli težave z iskanjem založbe in samim procesom izdaje. Ta tudi danes žal nima otipljive oblike, na voljo pa je dolpoteg in poslušanje tukaj.  <a href="http://sprp.bandcamp.com/album/klini-no-mrtvi">Klinično mrtvi by Delaware</a> »Bili smo generacija, ki so jo vzgojili in izšolali v socializmu, živeti pa smo začeli v kapitalizmu, kjer prevladujejo množični mediji, potrošniška filozofija, pri(h)vatizacija, tekmovalnost, pohlep, rdeči in črni... Vse to so bili zametki tega, kar se nam na polno dogaja danes. Pesem »Klinično mrtvi« se nam je zdela sporočilno zelo močna, zato je po njej tudi takšen naslov albuma«. Miran Perko, kitarist, vokalist ter tekstopisec skupine Delaware. Delaware leta 1996 @Unterhund, Ormož... Delaware so delovali med letoma 1993 in 1999. Skupino so sestavljali Miran Perko (kitara, vokal), Blaž Kosi (kitara, vokal), Alan Kranjc (bobni) ter Robert Breznik (bas). Znani so bili po svojih neposrednih besedilih z dobro mero kritičnosti in energijo. V štiklih napadajo odločno in iskreno, kakor se za tako godbo spodobi. Ustvarjali so kratke pesmi, ki zdrvijo skozi ušesa kot vihar. V času delovanju so našteli okoli 120 koncertov. Meddrugim so nastopili na fe

Opolzkosti v zasebnosti: na poti k svobodi

Konteksti (Tomaž Bešter), 14. januar 2017 ― Attio osceni in luogo privato je naslov knjige, ki sem jo v roke dobil tam nekje, ko je v Ljubljani vrela knjižna mrzlica, na sporedu je bil namreč knjižni sejem. Lep čas, ki pokaže svet v lepoti ustvarjalne moči in ponudi prihodnost v novih razumevanjih kontekstov vsega tega, kar se odvija v naši bližini in daljavi. V našem času, pa tudi v prihodnjem in preteklem. To je svet pisane besede, ki ga imam tako rad. In v ta svet je takrat prišel tudi italijanski pisatelj Marco Missiroli s svojim opolzko-intimnim naslovom, ki skriva v bistvu več kot odkriva. In zato ga mirne volje lahko postavimo bolj v polje pazljive skrivnostnosti kot pa v neko razkrivajočo razgaljenost, ki ne služi pravzaprav ničemur. In to, sem pravzaprav spoznal kasneje, po branju, je smer, v katero je potrebno brati Missirolija: to je branje, za katerega se zdi, da nas želi prepričati, da gre za erotično delo, a v resnici se tako res le zdi. Opolzkosti v zasebnosti je nadvse prijazna, a resna knjiga o življenju, ki ima s spolnostjo opravka natanko toliko, kot ima z njo opraviti življenje samo. vir slike: emka.si Zgodba v tem relativno kratkem delu (240 strani) sledi Liberu Marsellu, ki nam pripoveduje o svojem otroštvu, svoji mladosti in konča takrat, ko postane sam oče. Poglavja so tako razdeljena kronološko glede na obdobje, v katerem se naš pripovedovalec nahaja: otroštvo, adolescenca, mladost, dozorelost, odraslost in rojstvo. Tako opisuje spočetka svoja najzgodnejša leta, ki sta jih zaznamovala predvsem oče in mati. In stvari, ki jih ni razumel, stvari, za katera je potreboval dlje časa, da jih je sestavil skupaj. Pripoveduje tudi o prijateljici Marie, prijateljici njegovih staršev, ki od malega pri Liberu nastopa v večplastni vlogi. Najprej kot seksualni simbol vsega, kar je Libero častil, nato tudi kot duhovna in intelektualna vodnica, ki mu pomaga pri razumevanju sveta in tega, kar se mu dogaja. Zgodi se mu tudi to, da se oče in mama razideta, k mami pride živet njun skupni prijatelj, o

Pregled leta 2016: Koridorjevi naj filmi in serije

Koridor, 14. januar 2017 ― 10 NAJ FILMOV LETA 2016 PO IZBORU KORIDORJEVIH SODELAVCEV IN SODELAVK*   1. Toni Erdmann (Maren Ade) 2. Služkinja (Ah-ga-ssi, Chan-wook Park)  3. Nočne ptice (Nocturnal Animals, Tom Ford)  =  Paterson (Jim Jarmusch) =  Prihod (Arrival, Denis Villeneuve) 6. Deadpool (Tim Miller) = Jastog (The Lobster, Yorgos Lanthimos) = Lov na divjaka (Hunt for the Wilderpeople, Taika Waititi) = Neruda (Pablo […] The post Pregled leta 2016: Koridorjevi naj filmi in serije appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

ZELENO SONCE 527: Mini Pads

Radio Študent, 14. januar 2017 ― 1. BEGGAR AND CO: Somebody Help Me Out 2. JACK McDUFF: Mini Pads 3. CLIFFORD COULTER: Vjc 4. BIG JOE LOUIS & SOUL IG's: Go-Go Train 5. CANDIDO: Candido's Funk 6. ALAN HAWKSHAW: Mile High Swinger 7. ROCCO: Number 43 8. GEORGE FREEMAN: The Bump 9. JAMES BELL & THE TURNER BROTHERS: The Funky Buzzard 10. QUINTETTE GUINEENNE: Douga  
Prerez depresije časa-prostora

Prerez depresije časa-prostora

Radio Študent, 14. januar 2017 ― Magistrski filmi AGRFT, 2016. Kinoteka, 12. jan. 2017. Foto: iz filma Konec, vir Slovenska kinoteka. V Kinoteki smo spremljali pregled magistrskih filmov v produkciji AGRFT, zaključenih v letu 2016. Ustvarili so jih študenti in študentke filmske in televizijske režije, snemanja in montaže. Če poskušamo pri štirih prikazanih filmih poiskati formalno rdečo nit, nam to le stežka uspe, kar odraža raznolikost pristopov in nakazuje svežino posameznih avtorskih izrazov. Po drugi strani, z vidika odseva časa in prostora, v katerem ustvarjalci delujejo, zlahka opazimo depresivno vzdušje, ki tako ali drugače zaznamuje prav vse filme. K.A.O.S. v režiji Nikolaja Vodoška temelji na velikokrat predelanem pripetljaju. Lahkotna mladostniška zabava ob bazenu se spreobrne v najmanj pričakovano. Med "nespametnim" skupinskim izzivanjem fanta, ki nekako ne ujame razposajene skupinske dinamike, se zgodi nesreča – fantu spodrsne in obleži mrtev. Vendar zgodba zdrsne v patos očitne poučnosti. K temu, ob patetiki glasbenih podlag, največ prispeva nedorečenost fragmentarno zastavljene scenaristične zasnove oziroma predvidljivost montaže. Izrazita vizualnost zasnove po nepotrebnem zapleta sporočilnost. Dobre strani avtorjeve želje po odlični zasnovi kadrov in dizajnu slike pa pridejo do pravega izraza v prizoru pogovora ob bazenu. Potencial tovrstnih scen bi bil bolje izkoriščen, če bi bila igra bolje premišljena, predvsem pa karseda reducirana. Naslov filma je pri tem le odvečna uganka. Vaji tako primanjkuje dramaturškega premisleka, ki bi poskus iztrgal iz prevlade podob in odvrgel odvečni balast hladne (zahodnjaške) stilizacije. Film 1319. dan v režiji Domna Martinčiča se začne z velikim planom Grege Zorca, ki odlično utelesi – kot bi ne igral – malega, zdolgočasenega družinskega človeka srednjih let. Že kmalu zaznamo učinkovito rabo zvoka med zelo reduciranim govorom. Zanimiva bi bila različica, v kateri bi liki vse do konca ostali nemi, saj nemost v tem primeru učink

Igra Hamlet v kinih kot sklep praznovanja Shakespearovega jubileja

Misli, 14. januar 2017 ― Program prireditev ob 400-obletnici smrti dramatika Williama Shakespeara bo British Council v Sloveniji sklenil s projekcijo gledališke igre Hamlet, v kateri nastopa britanski igralec Benedict Cumberbatch. Shakespearova tragedija bo na ogled v nedeljo ob 17. uri v Cineplexx kinematografih v Celju, Kranju, Kopru, Mariboru in Novem mestu.

Zmorem. Ženska sem. Haha.

Urbani (Jaša Lorenčič), 14. januar 2017 ― Kri je špricala. Tak’ hudo, ja. Kri je dol tekla. Debela, mastna, viskozna, skoraj bordo kri. Ona, iz notranjih organov. Pokol. Kapljala, curljala, odtekala, žvenketala. Zavesa je šla gor (in ne dol) in odkrila vso grozljivost, srhljivost, tragedijo in mentalni razčefuk z enim samim napisom: M-E-D-E-J-A. E, moj dobri stari Evripid. V nas so zazijale, […]

Še dva Slovenca v novi Elbphilharmonie

Marijan Zlobec, 14. januar 2017 ― Odmev na odprtje nove hamburške filharmonične dvorane je še vedno zelo velik. Kako tudi ne, saj je evropska glasbena kultura najmočnejša v svetu, klasična glasba pa še posebej. Medtem ko je bil skladatelj Vito Žuraj že predstavljen, pa sem iz Kölna nepričakovano prejel informacijo, da bosta na koncertu Dolga noč komorne glasbe nastopila dva slovenska […]

Alenka Bole Vrabec praznuje 80. rojstni dan

SiGledal Novice, 14. januar 2017 ― Igralka in prevajalka Alenka Bole Vrabec danes praznuje 80 let. Gledališču je bila zapisana kot občudovalka, igralka, režiserka in strokovna sodelavka. Bila je direktorica gledališča Tone Čufar na Jesenicah, v Radovljici je ustanovila Linhartov oder. V njenem prevajalskem opusu je največ prevodov iz španske in južnoameriških književnosti.

Bogata slovenska bera na 28. tržaškem filmskem festivalu

Misli, 14. januar 2017 ― Na 28. izdaji tržaškega filmskega festivala bodo bogato zastopani slovenski filmi. V tekmovalnem programu celovečercev bo prikazan film Nočno življenje v režiji Damjana Kozoleta, za naziv najboljšega kratkega filma pa se bo potegoval Srečno, Orlo! režiserke Sare Kern. Na programu bo tudi mokumentarec Houston, imamo problem! Žiga Virca.

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 14. januar 2017 ― Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je izdal pesniški prvenec Urške Kramberger Orjaški gobec globusa, Modrijan pa zbirko kratkih zgodb Tito je mrtev nemške avtorice hrvaškega rodu Marice Bodrožić. Pri založbi Miš je izšla peta knjiga avstralskega pisatelja Morrisa Gleitzmana o judovskem dečku Kmalu, pri založbi ZRC pa vodič Zamejska Koroška.

Milan Kučan

Zgodovinski portal, 14. januar 2017 14. januarja 1941 se je v Križevcih rodil slovenski politik in prvi predsednik Republike Slovenije – Milan Kučan. Otroštvo je Milan Kučan preživljal v Križevcih, ki se nahajajo v Prekmurju ob slovensko-madžarski meji. Ker je bil rojen v sedemčlanski učiteljski družini, se je s šolo seznanil še preden je vanjo vstopil kot prvošolec. Mati, učiteljica, ga je namreč kot otroka vodila s sabo v službo, saj drugače ni mogla poskrbeti za njegovo varstvo. Po opravljeni gimnaziji v Murski Soboti, se je odločil za študij prava  ki ga je dokončal na Univerzi v Ljubljani leta 1964. V mladosti se je zanimal tudi za šport – predvsem košarko in nogomet, s katerima se je ukvarjal v času bivanja v študentskem domu v Ljubljani. Kljub številnim aktivnostim pa je svojo ženo, Štefko Kučan, spoznal drugje: »To so bile dobre družbe. Z vseh fakultet. Več kot 50 let je zdaj. To je res zanimivo, da sva se na krvodajalski akciji spoznala. Jaz sem se mu želela približat, zaradi tega, da bi se lahko pogovarjala. Ga poslušat. Bil je bolj zgovoren kot jaz, čeprav so meni rekli, da sem zgovorna.« Najbolj ga je zaznamovalo ter oblikovalo politično delovanje, s katerim je prav tako pričel med študijem v okviru mladinske organizacije, kjer je leta 1968 postal predsednik. Kasneje je bil vključen še v Zvezo komunistov, Socialistično zvezo delovnega ljudstva ter glavna politična ter civilna združenja. V sedemdesetih letih je dosegel vidni funkciji: sekretar Socialistične zveze ter predsednik Skupščine Republike Slovenije. V osemdesetih letih je postal slovenski predstavnik v predsedstvu ZKJ. Po letu 1986 je ponovno aktivneje deloval na Slovenskem, saj je postal vodja ZKS. Užival je ugled najbolj verodostojnega politika v Sloveniji in tako bil leta 1990 na prvih demokratičnih večstrankarskih volitvah izvoljen za predsednika predsedstva Republike Slovenije. Njegove najbolj znane besede so najverjetneje: »Danes so dovoljene sanj
1950 Rakek – Skladišče lesa

1950 Rakek – Skladišče lesa

Stare slike (Cerknica), 14. januar 2017 ― Bil je kar mrzel zimski dan leta 1950, ko so na voz nalagali les (po fotografiji sodeč je šlo za električne drogove), ki so ga iz skladišča lesa na zgornjem delu Rakeka, odpremili na železniško postajo. Ročno nakladanje zmrznjenega in spolzkega lesa, pa še navzgor, je bilo kar nevarno opravilo. Štirje nakladači so les spravljali na […]
še novic