Notranjsko primorske novice » Kultura, 8. oktober 2019 ― Ilirska Bistrica – Udeleženci likovne kolonije Slikarska muza Bistrice, ki jo že vrsto let, letos šestnajstič, na Bistriškem organizira slikarka Zdenka Vinšek, so letos iskali motive na Premu in bližnji okolici Brkinov. 21 likovnih del v različnih tehnikah so 27. septembra razstavili v Pavlovčevi galeriji, kjer bodo na ogled do 16. oktobra. Razstava, likovna kolonija Slikarska muza Bistrice, Pavlovčeva galerija, 27. september–16. oktober 2019 Foto: Petar Nikolić Programski vodja galerije Rajko Kranjec je razstavo označil za eno boljših, če že ne najboljših, v vseh letih, odkar poteka kolonija. Na slovesnem odprtju je zbrane nagovorila ustanoviteljica in organizatorka Zdenka Vinšek, ki ni pozabila omeniti vseh, ki so do zdaj kakor koli pomagali pri izvedbi kolonije. Za pester program so poskrbeli glasbeniki, ansambel Lojze Bajc in prijatelji, Kulturno društvo Nostalgija. Likovna kolonija je dejansko zaživela leta 2002, ko je 15 Zdenkinih prijateljev, slikark in slikarjev, ustvarjalo na tridnevni koloniji v gostišču Potok na Bistriškem. Ob sodelovanju najrazličnejših sponzorjev, podjetij in društev, se je kolonija prijela. Od leta 2007 gostišče slikarjem omogoča bivanje pod zelo ugodnimi pogoji, udeleženci, vključno z organizatorico, pa skrbijo za neprekinjene razstave. Kolonije se vsako leto udeleži nekaj članov Likovnega društva Franceta Pavlovca iz Ilirske Bistrice, ki sodelujejo pri odkrivanju kulturnih, naravnih in arhitekturnih znamenitosti krajev v občini. Izjemno dobrodošlico so udeleženci kolonij doživeli od domačinov, kulturnih društev in glasbenih skupin na Premu, v Dolenjah, Harijah, Hrušici, Starodu, na Ostrožnem Brdu in v Ilirski Bistrici. Vsako leto v času kolonije družaben večer v gostišču popestrijo glasbeniki, najpogosteje različne zasedbe članov Kulturnega društva Nostalgija, včasih pa tudi domačini. Do leta 2007 so likovna dela, ki so bila razstavljena v gostišču, dobili v trajno last sponzorji, zdaj pa z njimi razpolagajo avtorji

Notranjsko primorske novice » Kultura, 8. oktober 2019 ― Logatec – V Jožefovi galeriji v Domu Marije in Marte je do konca leta na ogled pregledna razstava likovnih del akademskega slikarja Janeza Kovačiča, ki jo je avtor posvetil 60. obletnici, odkar je kot 15-letni fant v Logatcu končal malo gimnazijo. Ob odprtju razstave 27. septembra je slikarja in njegovo delo predstavila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, o njem pa je s posebno pozornostjo spregovorila tudi njegova hčerka Polona Kovačič. Likovna razstava akademskega slikarja Janeza Kovačiča, Jožefova galerija, Logatec, 27. september 2019 Foto: Primož Sark »Kovačičev svet je resničnost, ki jo vidi, čuti, doživlja, občuduje in jo ima rad,« je v zloženki ob razstavi zapisala Stibilj Šajnova. »Želi se ji pokloniti kot slikar, kot ustvarjalec nove, paralelne stvarnosti, lirične, poetične, iz duše sproščene in barvno dognane. Je avtor, ki se zaveda njene popolnosti in dovršenosti, ki ji ne želi hladno slediti, temveč vse, kar je preko vizualnih informacij našlo svoje toplo domovanje v njegovi duši, prenesti, iztisniti na slikarsko platno, na najrazličnejše nosilce likovnega zapisa, v različne likovne tehnike.« Likovna kritičarka je naglasila širino motivike in izražanja, s katero se obiskovalcu galerije tokrat predstavlja Kovačič, hči Polona pa je med drugim povedala, da je svet materialnega prazen brez duhovne dimenzije bivanja. Župan Berto Menard je v nagovoru poudaril, da nas kultura osmišlja kot narod in jo moramo zato še posebej negovati. Razstavo in staro prijateljstvo z Janezom Kovačičem je pozdravil župnik Janez Kompare, ki mu bo v trajen spomin podarjena slika z razpelom Križanega. Kovačiča na Logatec vežejo čudoviti spomini; doma iz Rakitne je tam obiskoval nižjo gimnazijo. »Na Rakitni smo imeli slabo šolo, le štirje razredi so veljali, zato sem nižjo gimnazijo delal v Logatcu; iz naše hiše smo tam v internatu živeli kar štirje od osmih otrok.« Med bivanjem v Logatcu je poznal veliko prijateljev, z marsikaterim še danes neguje stike. »Sk

ARS Ars humana, 8. oktober 2019 ― Arheolog in kustos dr. Peter Turk (Narodni muzej Slovenije), o tem, ali je poimenovanje merjenja časa težava, ki jo najbolje opiše antična prispodoba o "spopadih za lastništvo oslove sence" Pred Kristusom ali pred našim štetjem – vprašanje, kako meriti zgodovinska obdobja starejše preteklosti, pri nas in še kje sproža nenavadne idejne spore, ki več povedo o govorcih kot o samem merjenju časa. Arheolog in kustos dr. Peter Turk iz Ljubljane (Narodni muzej Slovenije), naš tokratni gost, je sredi poletja v sobotni prilogi vsedržavnega časopisa objavil razmišljanje o “zadregah s Kristusovim štetjem“. Nekaj časa trajajoča polemika v pismih bralcev je pokazala, da utegne brezpogojno zagovarjanje tako ene kot druge srajnosti idejno razhajanje spremeniti v “dilemo antičnih Abderitov”, ki so se prepirali o lastništvu oslove sence. V pogovoru se izkažejo precej drugačni sklepi na temo. Štetje let Štetje let – o preteklosti se ne moremo pogovarjati brez upoštevanja časa. S kronologijo se določen dogodek umesti v čas in prostor ter postane smiseln. Človeštvo že od nekdaj šteje svoja leta od nekega pomembnega dogodka dalje. Danes v sodobnem svetu in globalnih komunikacijah uporabljamo evropsko štetje let, ki izhaja iz datiranja Kristusovega rojstva. Stari Grki so šteli leta od organizacije prvih olimpijskih iger (leta 776 p.n.š.), Rimljani od ustanovitve mesta Rima (753 p.n.š.), muslimani od Mohamedove hidžre (leta 622). Pri štetju in označevanju uporabljamo posamezne datume ter desetletja, stoletja in tisočletja. Evropsko štetje let izhaja iz evropske kulturne tradicije. Štetje je v 6. st. predlagal Dionizij Mali, menih iz Dobrudže. Namesto prej običajnih štetij, ki so se v Evropi večinoma nanašali na mejnike rimske zgodovine, je kot izhodišče za štetje postavil Kristusovo rojstvo, kot ga je razbral iz Svetega pisma. Sodobne kronološke raziskave sicer kažejo na verjetnost, da se je Jezus Kristus rodil več let pred začektom našega štetja. Kakorkoli, evropsko štetje let j