Trubarjeva hiša literature,
23. april 2020
―
Čeprav je fantazijska literatura v razcvetu, do nas pogosto ne seže, ali pa se od dolgoletnih in razraslih fantazijskih serij prevede le prvi del, morda drugega, potem pa vse skupaj počasi ponikne. Zato je prav osvežujoče, da je založba Sanje kmalu po prvem delu Zrcalke, Zimska zaročenca, izdala tudi pričujočega drugega, Izginotja na Mesečini, in takoj napovedali prevod naslednjega (povrh pa gre še za francosko serijo, kar v poplavi literature iz angleško govorečega sveta tudi ni samoumevno). Zgodba se ponovno osredotoča na razočarano Ofelijo, naslovno Zrcalko, ki ji ideja, da je zaročena s Thornom, res ni pogodu. Čeprav se v Oblakovem, lebdeči prestolnici Pola, vedno bolj znajde, je vsakič znova presenečena nad narejenostjo, neiskrenostjo in splošno hinavščino mesta in njegovih prebivalcev. Predvsem jo iztirjajo Fatamorgane, ki s pomočjo vrhunskih slepil manipulirajo z drugimi ljudmi. Vseeno ostaja zvesta sama sebi in išče načine za upor in osamosvojitev, tako da ji kmalu pripade služba kraljeve podpripovedovalke, kar pa po drugi strani pomeni, da je na milost in nemilost prepuščena strahovladi Faruka, duha družine na Polu. Čeprav je precej okupirana s svojim novim poklicem, se hitro znajde v vrtincu nenavadnega dogajanja, saj začne prihajati do nepojasnjenih izginotij. Najprej izgine generalpolkovnik, zato Ofelija ponudi pomoč s svojimi brajskimi sposobnostmi (branje zgodovine predmeta z dotikom), a ljudje še kar naprej izginjajo, situacija pa se na vseh frontah zaostruje.
