11. december ob 18. uri: Staničevi izzivi za sodobni čas in prostor

11. december ob 18. uri: Staničevi izzivi za sodobni čas in prostor

Gornjesavski muzej, 9. december 2020 ― Vabljeni na naš spletni dogodek v okviru festivala Brati gore 2020 z naslovom Staničevi izzivi za sodobni čas in prostor. Osrednji gost bo p. Karel Gržan.  Kdaj: petek, 11. 12., ob 18. uri  Dogodek v živo bo dostopen na spletnih straneh www.planinskimuzej.si, na Facebook profilu Slovenskega planinskega muzeja, na TV ATM Kranjska Gora in na spodnjem linku. [...]
Ana Nuša Dragan - Zato in tako (1968) Avtorski film

Ana Nuša Dragan - Zato in tako (1968) Avtorski film

DIVA nove pridobitve, 9. december 2020 ― Zato in tako in Nekaj informacij sta prva kratka filma avtorice: nema črno-bela filma v tehniki 2x8mm. Nastala sta na podlagi njenega zanimanja za film in hkrati njenega študija psihologije in pedagogike. V 1960-ih letih se je seznanjala s filmsko produkcijo, teorijo in praktičnim delom, obiskovala filmski tečaj Vaska Preglja, se udeleževala poletnih filmskih šol ter projekcij in pogovorov Kluba ljubiteljev filma, ki ga je v tistem času v mali dvorani ljubljanskega Kina Union vodi...
Ana Nuša Dragan - Nekaj informacij (1968) Avtorski film

Ana Nuša Dragan - Nekaj informacij (1968) Avtorski film

DIVA nove pridobitve, 9. december 2020 ― Nekaj informacij in Zato in tako sta prva kratka filma avtorice: nema črno-bela filma v tehniki 2x8mm. Nastala sta na podlagi njenega zanimanja za film in hkrati njenega študija psihologije in pedagogike. V 1960-ih letih se je seznanjala s filmsko produkcijo, teorijo in praktičnim delom, obiskovala filmski tečaj Vaska Preglja, se udeleževala poletnih filmskih šol ter projekcij in pogovorov Kluba ljubiteljev filma, ki ga je v tistem času v mali dvorani ljubljanskega Kina Union vodi...
Ana Nuša Dragan - H2O (1970) Avtorski film

Ana Nuša Dragan - H2O (1970) Avtorski film

DIVA nove pridobitve, 9. december 2020 ― Po zgodnjih nemih črno-belih kratkih filmih je to avtoričin prvi bolj eksperimentalen film. Posnela ga je med poletno filmsko šolo v Kopru leta 1968. Je že zvočen in barven ter kaže tudi različne izrazne postopke in tudi večje znanje montaže. Takrat je s kolegom Tonetom Račkim vodila filmsko vzgojo v Pionirskem domu v Ljubljani, kjer so imeli kamero in 88mm filme, možno je bilo tudi montirati.

Ob 50-letnici Tedna slovenske drame

Borštnikovo srečanje, 9. december 2020 ― Prešernovo gledališče Kranj zaradi epidemiološke situacije letos ni uspelo izpeljati jubilejnega 50. Tedna slovenske drame, odpadli so tudi številni načrtovani vzporedni dogodki in prireditve. V Gorenjskem muzeju v Kranju je sicer bila od maja do oktobra na ogled pregledna razstava Dogodek je tu, dogodek imate v mestu, a jo je videlo precej manj ljudi, kot bi jo sicer. Zato so se Prešernovo gledališče Kranj, SLOGI – Gledališki muzej in Gorenjski muzej v sodelovanju s 3. programom Radia Slovenija odločili, da del gledaliških gradiv, ki so jih uporabili na "fizični" razstavi, predstavijo na splet. Nastala je nova spletna razstava Dogodek je tu, dogodek imate v mestu! Teden slovenske drame – 50 let. Pripravila jo je mag. Tea Rogelj, višja kustosinja iz SLOGI – Gledališkega muzeja, in v njo umestila utrinke s festivala, Grumove nagrajence, prejemnike nagrad za mladega dramatika, uprizoritve, ki so prejele veliko oz. Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev festivala ter nagrado občinstva, ob tem pa vključila v izbor tudi festivalske plakate. Na ogled je na TUKAJ. 
Koledar Državljanša 2021

Koledar Državljanša 2021

Smetnjak, 9. december 2020 ― Poživite svoje anemično airbnb stanovanje. Kupite Smetnjakov koledar Državljanša 2021. A cursed object for cursed times. Državljanšo tvorijo različne, a vzajemno delujoče komponente: Obhajanša, Gorjanša, Nasmejanša, Modrijanša, Preganjanša, Pesjanša vs. Scrkljanša, Ljubljanša, Neomajanša, Proslavljanša, Pavijanša, Nezemljanša, Baldrijanša. Dimenzije: 320 x … Continue reading → The post Koledar Državljanša 2021 first appeared on Smetnjak.
Mineva skoraj stoletje od odprtja prve ljubljanske borze

Mineva skoraj stoletje od odprtja prve ljubljanske borze

Zgodovina na dlani, 9. december 2020 ― Beseda borza ima različne etimološke različice. V stari grščini (βύρσα, býrsa) naj bi pomenila živalsko kožo,  iz latinščine (bursa) jo prevajamo kot usnjeno torbo ali vrečo denarja, najbolj znana zgodba in tudi najbolj verjetna razlaga pa sega v srednji vek. Borza kot simbolni in fizični prostor institucije za izmenjavo, prodajo… Preberi The post Mineva skoraj stoletje od odprtja prve ljubljanske borze appeared first on Zgodovina na dlani.
VARUHI PREHODA

VARUHI PREHODA

Revija Primus, 9. december 2020 ― Piše: Žiga Čamernik, prostovoljec Slovenskega društva Hospic   Hospic. Ena beseda, nešteto asociacij. Laična javnost jo največkrat povezuje s koncem, torej smrtjo, o kateri precej neradi razmišljamo. Smrt je v naši družbi namreč še vedno tabu.   Morda dandanes zato ne častimo le življenja, temveč tudi mladost. V duhu časa pač, ki še vedno na ...
Najboljši filmi leta 2020

Najboljši filmi leta 2020

Deseta umetnost, 9. december 2020 ― Filmsko leto 2020 je bilo eno slabših, ampak vseeno se je našlo nekaj filmov, ki so nas prepričali. Run Possessor Apples Sputnik Mortal Relic Tenet The Silencing The King of Staten Island Palm Springs Extraction Gretel & Hansel Underwater Emma The Way Back The Invisible Man Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    Guardians of the Galaxy (2014)  The Frozen Ground (2013)  Pravičnik 2  Idila (2015)  Citizen Kane (1941) Copyright © Deseta umetnost [Najboljši filmi leta 2020], All Right Reserved. 2020.

Vabilo na virtualni članski sestanek DSP

Društvo slovenskih pisateljev, 9. december 2020 ― VOLITVE UPRAVNIH ORGANOV DSP v 2020 Spoštovane članice, spoštovani člani društva, obveščamo vas, da zaradi izredne situacije, povezane s še trajajočo epidemijo virusa covid-19, izvedba napovedanega občnega zbora v živo ne bo možna. Za zagotavljanje nadaljnjega delovanja društva bodo, kot napovedano, izvedene le korespondenčne volitve organov DSP, razglasitev rezultatov volitev pa bo spremljala javna seja […]

9. decembra 1871 se je na Igu rodil Fran Govekar, slovenski pisatelj, dramatik, kritik in kulturni delavec.

Kamra.si, 9. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. decembra 1871 se je na Igu rodil Fran Govekar, slovenski pisatelj, dramatik, kritik in kulturni delavec. Umrl je 31. marca 1949 v Ljubljani.  Govekar velja za načelnega in praktičnega začetnika naturalizma v slovenskem slovstvu. Okoli 1895 je po Zolajevem in francoskem zgledu razglasil t. i. novo strujo. Sočasno je v slovensko slovstvo uvedel ideje naturalistične smeri, npr. alkoholizem, nemoralnost, dednost. Rodil se je v učiteljski družini. Na Dunaju je s pomočjo Knafljeve štipendije študiral medicino, vendar je študij po osmih semestrih opustil. Leta 1897 se je vrnil v Ljubljano. Sledila je poroka z učiteljico Minko Vasič, Fran je postal tudi eden glavnih urednikov Slovenskega naroda. K sodelovanju je vabil tudi mlajše pisatelje, med njimi Ivana Cankarja. Leta 1901 se je zaposlil kot magistratni uradnik, kar je ostal do 1931. Medtem je urejal tudi revijo Slovan in bil gledališki intendant s podporo tedanjega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Javnemu mnenju navljub je namesto Cankarjevih dram uprizarjal svoje, zato je moral 1906 zaradi nepriljubljenosti odstopiti. Umrl je v Ljubljani 1949. Roman V krvi je poskus naturalističnega romana, ki pa se od svojega vzornika (Nana, Emile Zola) močno razlikuje. Medtem ko Zola upošteva tri vplive determiniranosti - dednost, okolje in čas, se Govekar kot navdušen študent anatomije omeji le na podedovane lastnosti. Močna pa je kritika meščanske družbe, F. Bohanec pravi, da »Slovenci do Govekarjevega romana nismo imeli tako ostre in žgoče kritike mladega nastajajočega slovenskega meščanstva.« Ravno tako v nasprotju z naturalizmom obsoja zaznamovane z dednostjo, namesto da bi jih opisoval s sočutjem. Glavna oseba v romanu Tončka je hči loteristke in javne grešnice; zaradi lepote se bogato poroči, nato se pusti zapeljati lažnivcu in na koncu pristane na dnu kot izgubljena dunajska prostitutka. Zaveda se svojega propada in svoje zaznamovanosti po materini strani. Vir: https://sl.wikiped

Kristian Koželj

Kriterij.si, 9. december 2020 ― Kristian Koželj Umetniške krajine doma - drugi val Urednik Wed, 12/09/2020 - 13:42 Urednikovo povabilo k refleksiji o umetnosti, po kateri posegam v teh karantenskih tednih in mesecih, me je ujelo nekoliko nepripravljenega za soočenje z dejstvom, da je moja bera v tem obdobju na prvi pogled zanemarljiva. Glede na ves čas, ki mi ostaja, še posebej spričo dolgotrajne bolniške, v kateri sem se znašel tik pred zapiranjem, bi lahko pričakoval, da se bo prebranega, videnega in poslušanega nakopičilo precej več. Tega ne pišem iz potrebe po (samo)opravičevanju, bolj iz presenetljivega prebliska, da obsežnejšega umetniškega inputa v tem trenutku ne pogrešam. Nasprotno, hvaležen sem, da sem selekcijsko sito zgostil do te mere, da skozenj prepuščam le tisto, kar me usmerja v molk in nekako nadaljuje procese, v katere sem vstopil pred dobrim letom. Moje zadnje mesece je pomembno zaznamovala tudi odločitev za vrnitev k študiju teologije, ki sem ga pred skoraj desetletjem tik pred koncem opustil. Branja mi tako ne manjka, a gre predvsem za strokovno literaturo. V tem segmentu sem se posebej potopil v Rupnikovo knjigo Po Duhu. Jezuit in Prešernov nagrajenec p. Marko Ivan Rupnik je eden od enajstih teologov, ki jih je sedanji papež Frančišek lastnoročno izbral, da z različnih teoloških vidikov utemeljijo njegovo vizijo razvoja Cerkve, da bo zmogla epohalni prehod, v katerem se je znašla – Rupnikova teologija je teologija nenehnega vračanja k izvoru, k življenju na način sina, umik s Konstantinovega prestola posvetne oblasti in časti. V središču te teologije, če si smem glede na omejeni prostor privoščiti grobo posplošitev, je torej koncept sinovstva – svobode, ki se izpolnjuje v pokorščini do te mere, da si dovoli kenozo – odpoved lastni božanski naravi. Exploring Kenotic Christology je druga knjiga, po kateri posegam vedno pogosteje, saj koncept kristološke kenoze na neki ravni korespondira s suspenzom igralčevega ega v igralski metodi K. S. Stanislavskega in Leeja Strasberg

Veronika Simoniti: Fugato. Oblike bega

Koridor, 9. december 2020 ― Po dveh romanih se je Veronika Simoniti ponovno lotila kratke proze – forme, ki uspe še bolje izraziti njeno pripovedno spretnost. The post Veronika Simoniti: Fugato. Oblike bega appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
Kolo trajnostnega razvoja

Kolo trajnostnega razvoja

SEM, 9. december 2020 ― Z veseljem vam sporočamo, da je Slovenski etnografski muzej / Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine v sodelovanju s finskimi kolegi, ki so v okviru projekta »NORTHERN DIMENSION PARTNERSHIP ON CULTURE: CREATING NEW PRACTICES OF SUSTAINABILITY - Cross-sectorial creativity in the era of climate change« (Severna perspektiva partnerstva o kulturi: uvajanje novih praks trajnosti – med-sektorska ustvarjalnost v obdobju podnebnih sprememb) razvili Kolo trajnostnega razvoja, pripravil tudi slovensko različico tega pripomočka. Pripomoček Kolo trajnostnega razvoja, ki je bil do sedaj preveden že v 16 jezikov, je sedaj na voljo tudi v slovenskem jeziku. Namenjen je vsem, ki se ukvarjate z nesnovno kulturno dediščino in njenim varovanjem v okviru trajnostnega razvoja. Pripomoček izpostavlja štiri dimenzije trajnostnega razvoja (ekološko, ekonomsko, družbeno in kulturno), ki jih sestavlja osem kategorij vprašanj, ki nas umerjajo k iskanju odgovorov o trenutnem stanju nesnovne kulturne dediščine. Kolo trajnostnega razvoja je trenutno na voljo v PDF obliki za tisk na vašem domačem tiskalniku, v kratkem pa bomo poskrbeli tudi za tiskano verzijo. Shranite ga s klikom na povezavo.    

Zapisi iz brloga: Marko Hribernik

SiGledal, 9. december 2020 ― V času ukrepov za zajezitev novega koronavirusa vabimo gledališke ustvarjalce k pisanju o času, v katerem živimo, in o njihovem doživljanju prekinitve stika z gledalci. – Marko Hribernik: "Umetnik na odru doživi popoln umetniški izraz le, če je v trenutku ustvarjanja/poustvarjanja ob njem poslušalec/gledalec."
Sprejeta je bila Teritorialna agenda 2030

Sprejeta je bila Teritorialna agenda 2030

Inštitut za politike prostora, 9. december 2020 ― Ministri EU, pristojni za prostorsko načrtovanje, teritorialni razvoj in teritorialno kohezijo, so na neformalnem srečanju 1. 12. 2020 sprejeli Teritorialno agendo 2030. S tem je nemško predsedstvo EU zaključilo petletni postopek prenove prve teritorialne agende, sprejete leta 2007. Teritorialna agenda 2030 predstavlja dogovor držav članic EU o skupnih ciljih in prednostnih nalogah na področju prostorske... The post Sprejeta je bila Teritorialna agenda 2030 appeared first on IPoP - Inštitut za politike prostora.
Sinaptično simbiotična mantra

Sinaptično simbiotična mantra

Odzven, 9. december 2020 ― Tine Vrabič aka Nitz je izjemno plodno ustvarjalno leto okronal z mini ploščkom Ankshis, ki kot vsa dosedanja glasbena dela izpod njegovih prstov razširja poslušalska obzorja, izpopolnjuje spekter zvočnega kolorita in premika žanrske meje elektronike.

Za poslušat.

Kulturnik, 9. december 2020 ― Oči so zarošene, para se kondenzira pod masko in rine naravnost v zrkla, oči so utrujene, nenehno gledanje v sploščene podobe ljudi, ki se pretakajo […] The post Za poslušat. appeared first on Kulturnikov blog.
Obletnica smrti umetnice Mare Kralj

Obletnica smrti umetnice Mare Kralj

Kulturnik, 9. december 2020 ― Letos bi veljalo obeležiti deseto obletnico smrti kiparke, slikarke, ilustratorke, lutkarice in filmske maskerke Mare Kralj (1909–2010). O avtorici si lahko seveda na hitro preberemo v vsevedni Wikipedii, […] The post Obletnica smrti umetnice Mare Kralj appeared first on Kulturnikov blog.
Obletnica smrti umetnice Mare Kralj

Obletnica smrti umetnice Mare Kralj

Kulturnik, 9. december 2020 ― Letos bi veljalo obeležiti deseto obletnico smrti kiparke, slikarke, ilustratorke, lutkarice in filmske maskerke Mare Kralj (1909–2010). O avtorici si lahko seveda na hitro preberemo v vsevedni Wikipedii, […] The post Obletnica smrti umetnice Mare Kralj appeared first on Kulturnikov blog.
URBACT pozdravlja Novo Leipziško listino

URBACT pozdravlja Novo Leipziško listino

Inštitut za politike prostora, 9. december 2020 ― Oglejte si posodobljena načela EU o trajnostnem urbanem razvoju in prispevek programa URBACT. Nemško predsedstvo Svetu Evropske unije je izpolnilo obljubo o prenovi načel EU o trajnostnih evropskih mestih z Novo Leipziško listino. Sprejeta je bila 30. novembra 2020. Nova Leipziška listina posodablja načela prvotne in prelomne Leipziške listine iz leta 2007. V tem članku... The post URBACT pozdravlja Novo Leipziško listino appeared first on IPoP - Inštitut za politike prostora.
Pozdravljamo Novo Leipziško listino

Pozdravljamo Novo Leipziško listino

Inštitut za politike prostora, 9. december 2020 ― Oglejte si posodobljena načela EU o trajnostnem urbanem razvoju in prispevek programa URBACT. Nemško predsedstvo Svetu Evropske unije je izpolnilo obljubo o prenovi načel EU o trajnostnih evropskih mestih z Novo Leipziško listino. Sprejeta je bila 30. novembra 2020. Nova Leipziška listina posodablja načela prvotne in prelomne Leipziške listine iz leta 2007. V tem članku... The post Pozdravljamo Novo Leipziško listino appeared first on IPoP - Inštitut za politike prostora.

AO16: Riperaj Reka

OUTSIDER, 9. december 2020 ― Na Reki se je odprl prvi popravljalni center na Hrvaškem. Opremila ga je arhitektka Gorana Stipeč Brlić z ekipo. V centru je najpomembnejše to, kar se v njem dogaja, torej popravljanje uporabnih predmetov in učenje veščin. Da bi bilo za aktivnosti, ki bodo v prostoru potekale, čimveč prostora, je večina opreme odmaknjena ob stene. Elementi… The post AO16: Riperaj Reka appeared first on OUTSIDER.

FSK donates in Serbia

Forum slovanskih kultur, 9. december 2020 ― Forum of Slavic Cultures in cooperation with Serbian publisher Arhipelag donated books from the 100 Slavic Novels collection to ten public libraries. The donation is part of the “FSK donates” campaign, which will take place until the end of December in Slavic countries and social networks. “The situation we’re in, both publishers and everyone who … FSK donates in Serbia Read More »

Pismo ne samo moji performerki Maji Delak

SiGledal, 9. december 2020 ― To jesen so vrata slovenskih gledališč zaradi obvladovanja epidemije kovida 19 zaprta za občinstvo. Zato v času zaustavitve gledalci v rubriki »Pismo mojemu igralcu« pišejo igralcem in drugim gledališkim ustvarjalcem o tem, kako zelo pogrešajo živo umetnost in kaj vse jim ta pomeni. Napišite pismo svojemu igralcu tudi vi. Pošljite ga na sigledal@gmail.com. – Gledalka Jedrt Lapuh Maležič piše Maji Delak.
The Nightingale (2018)

The Nightingale (2018)

Deseta umetnost, 9. december 2020 ― The Nightingale za mnoge ljubitelje filma predstavlja težko pričakovano vrnitev avstralske režiserke Jennifer Kent, ki se je leta 2014 proslavila z mojstrsko psihološko srhljivko The Babadook. V pričujočem filmu nimamo več opravka z nadnaravno grozo, ampak z nečim, kar požene mnogo več strahu v naše kosti; z grozotami, ki jih je zmožen ustvariti človek. The Nightingale je okrutni western, postavljen v […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    Hellboy  Dark Crimes (2018)  Twin Peaks: Fire Walk With Me (1992)  The Babadook (2014)  Star Wars: Episode V — The Empire Strikes Back (1980) Copyright © Deseta umetnost [The Nightingale (2018)], All Right Reserved. 2020.

9. decembra 2014 je v Ljubljani umrl Jože Toporišič, slovenski jezikoslovec

Kamra.si, 9. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. decembra 2014 je v Ljubljani umrl Jože Toporišič, slovenski jezikoslovec. Rodil se je 11. oktobra 1926 na Mostecu pri Brežicah.  Šolati se je začel v Dobovi, obiskovanje klasične gimnazije v Mariboru pa je prekinila vojna, saj je bil od leta 1941 do 1945 izseljen v Šlezijo. Po maturi leta 1947 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1952 dokončal študij slovenistike in rusistike, eno leto služboval kot profesorski pripravnik na gimnaziji v Novem mestu in bil nato od leta 1954 do 1965 lektor za slovenski jezik na Filozofski fakulteti v Zagrebu, kjer je pripravil tudi prvi slovenski fonetični učbenik za tujce Slovenski jezik na pločama: izgovor i intonacija s recitacijama v okviru zagrebške fonetične šole prof. dr. Petra Guberine. Vmes je v študijskem letu 1962/63 kot štipendist Humboldtove ustanove študiral fonetiko v Hamburgu in leta 1963 na Filozofski fakulteti v Ljubljani obranil literarno-stilistično doktorsko disertacijo z naslovom Nazorska in oblikovna struktura Finžgarjeve proze.

9. decembra 1976 je v Celju umrl Konrad Gologranc, gradbenik, podjetnik in gasilec

Kamra.si, 9. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. decembra 1976 je v Celju umrl Konrad Gologranc, gradbenik, podjetnik in gasilec. Rodil se je 12. februarja 1887 v Celju.  Konrad Gologranc je predstavnik družine gradbenih podjetnikov, ki je v Celju zgradila več javnih in zasebnih stavb. Že njegov oče Ferdinand, ki izhaja iz okolice Vojnika, je zgradil Narodni dom, Sokolski dom ter več meščanskih hiš na Cankarjevi ulici, na Mariborski cesti pa leta 1893 tudi nadstropno hišo za svojo družino. Družinsko tradicijo je po Ferdinandu nadaljeval sin Konrad, ki je – tako kot njegov oče – tudi sam zgradil več hiš na Mariborski cesti, okoliško šolo (danes I. osnovno šolo), proizvodno halo tovarne emajlirane posode, stanovanjski vili za Westnove inženirje in uradnike ter stanovanja za delavce v Gaberju, leta 1926 pa je renoviral blagovnico Stermecki. Njegovo najbolj znano delo je verjetno izgradnja Ljudske posojilnice na Vodnikovi ulici. Monumentalno stavbo Ljudske posojilnice, katoliške posvetne ustanove, je Plečnik kot paralelo ljubljanski Vzajemni zasnoval z idejo, da bi dal mestu ob še vedno prevladujočih historičnih palačah, ki so nastale kot simboli močne navzočnosti Nemcev v Celju, sodoben videz, z njenimi gabariti pa je določil tudi merilo za pozidavo njene neposredne okolice. Stavba je bila zgrajena za dejavnosti banke, trgovine in stanovanj, imela pa je tudi gledališko dvorano. Z mislijo na lokalne gospodarske koristi so zidavo zaupali celjskemu gradbenemu podjetju Konrada Gologranca.Podjetniški duh je torej preveval več generacij. Konrad je imel okoli 80 redno in do 250 sezonsko zaposlenih. Ob stanovanjski hiši so stale pisarne in provizorij za obrt, za hišo pa tudi hlev za živino. Gologranc je večino dela opravljal na terenu; gradil je hiše za naročnike oziroma za trg, s posamezniki pa je imel letne pogodbe o vzdrževanju hiš, med drugim tudi z Westnom. V družini Konrada Gologranca, ki je živela v visokem pritličju, je bilo pet otrok. V nadstropju so v enem stanovanju živel

»Za dober izdelek je potrebno stopiti skupaj.« Večer z Nuško Drašček in Simonom Dvoršakom. (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 9. december 2020 ― V četrtek, 19. novembra je v sklopu koncertno-pogovornega cikla Dueti potekal četrti večer, ki je bil posvečen v Sloveniji povsem zapostavljenemu muzikalu. Pri nas smo uprizoritev izvirnega muzikala Cvetje v jeseni, napisanega po predlogi istoimenske povesti Ivana Tavčarja, dobili šele leta 2014. Od takrat lahko opazimo večje zanimanje za ta žanr, saj smo bili v zadnjih letih priča uprizoritvam številnih muzikalov, med katere sodijo: Vesna, Veronika Deseniška, Alpska saga in drugi. Kot gosta večera sta se predstavila žanrsko vsestranska pevka Nuška Drašček, ki je nastopila v večini zgoraj naštetih predstavah, in pianist ter dirigent Simon Dvoršak, s katerim je pred leti pripravila projekt Sprehod po West Endu z izbranimi skladbami iz muzikalov londonskih gledališč. Dogodek je povezovala kritičarka in glasbena publicistka ter urednica Nina Novak.
še novic