Kamra.si, 1. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. februarja 1918 se je v Kranjski Gori rodila Marica Globočnik, ljubiteljska gledališka igralka. Umrla je 21. septembra 2016 v Kranjski Gori Jakeljnovi niso bili bogati, šteli so se med bajtarje, imeli pa so spretne roke in veliko veselja do pripovedovanja zgodb. Peter Jakelj (Smerinjekov), oče Marice Globočnik, je Rudiju in Josipu Vandotu pripovedoval pravljice o Pehti, Bédancu in Kosobrinu. Jakeljnovi so imeli tudi velik smisel za igralsko umetnost. Igre so igrali kar po domačijah in pozneje na šolskem odru. V neki igri je igralo kar trinajst članov širše Jakeljnove družine. Pri enajstih letih se je gospa Marica Globočnik priključila pevskemu društvu in igralski skupini. Tudi sama je pisala in režirala igre. Vedno si je želela biti učiteljica, ker pa za to doma ni bilo denarja, je postala šivilja, s čimer pa se nikoli ni preživljala. Šivala je le za svojo družino. Sezonsko je bila zaposlena v gostinstvu in turizmu. Nekoč so za očetovo rojstno hišo potekali Kekčevi dnevi. Preoblekla se je v teto Pehto, šla med otroke in začela pripovedovati “storije iz Črne Vope”. Otroci so jo zelo lepo sprejeli, zato so jo učiteljice še večkrat povabile, da je odigrala teto Pehto. Tako je začela nastopati kot teta Pehta ter pripovedovati ljudske pravljice, vezane na izročilo njenega očeta in Josipa Vandota. K sodelovanju jo je povabila agencija Julijana v Kranjski Gori, ki je uredila Kekčevo deželo. Po desetih letih je zaradi starosti odnehala. Nekaj časa je teto Pehto še igrala doma v Pehtini kamri in v hotelih v Kranjski Gori. Umrla je konec septembra 2016 v 99. letu starosti. Leta 2017 so v okviru Mednarodnega filmskega festivala, ki je potekal v Kranjski Gori, v parku ob Pišnici v njen spomin posadili drevo in postavili spominsko tablo z njeno fotografijo. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/globocnik-marica/Avtorica gesla: Nina Jamar, Občinska knjižnica Jesenice Priporočamo tudi: Teta Pehta - Marica Globočnik

Kamra.si, 1. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. februarja 1954 se je v Rovi (Črna gora) rodila Milada Kalezić, gledališka in filmska igralka  Gledališka in filmska igralka. Njena družina se je zaradi očetove službe veliko selila in se končno ustalila v Mariboru, kjer je Milada končala osnovno in srednješolsko izobraževanje. Na AGRFT v Ljubljani se je vpisala leta 1971, v sezoni 1976/1977 je postala stalna članica SLG Celje, kjer je takoj na začetku opozorila nase z vlogo Darinke v Šeligovi Čarovnici iz Zgornje Davče, za katero je prejela Borštnikovo in Sterijino nagrado ter Zlati lovorjev venec na festivalu MES v Sarajevu. V naslednjih 26 sezonah je v SLG Celje odigrala vrsto nepozabnih in nagrajenih vlog (Laura v Williamsovi Stekleni menažeriji, naslovna vloga v Zajčevi Medeji, Helena Alvingova v Ibsenovih Strahovih, markiza Merteuil v Müllerjevi Eksploziji spomina, Katarina v Shakespearjevi Ukročeni trmoglavki …). V sezoni 2002/2003 je postala stalna članica SNG Maribor. Kot mlada igralka se je slovenskemu občinstvu vtisnila v spomin v filmu To so gadi (režiser Jože Bevc, 1977) z danes že ponarodelim stavkom: »Jok brate, odpade.« Med številnimi nagradami je leta 1998 prejela nagrado Prešernovega sklada, leta 2011 Borštnikov prstan, leta 2016 pa je prejela Glazerjevo nagrado za življenjsko delo na področju gledališke umetnosti. Avtor gesla: Marijan Pušavec, Osrednja knjižnica Celje

Kamra.si, 1. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. februarja 1916 je  v Podmelcu umrl Jožef Fabijan, duhovnik, vzgojitelj in podpornik pisatelja I. Preglja. Rodil se je 28. aprila 1860 v Rihemberku.  Oče Jožef, kmet, mati Ivana Kodrič iz zaselka Kodrovi. Po osn. š. v Rihemberku je kot gojenec deškega semenišča Andreanuma obiskoval v Gor. drž. gimn. (1873–81) in bogoslovje (1881–85). Bil je sošolec sorojaka Josipa Pavlice. V mašnika je bil posv. 2. nov. 1884, na začetku IV. leta bogosl. Služboval je najprej kot kpl. v Ročinju (1885–87) in zatem v Mostu na Soči (Sv. Lucija) od 1887 do 1893. Od tu je šel za žpk v Čepovan (25. 4.–21. 11. 1893) in se čez sedem mesecev ponovno vrnil v Sv. Lucijo, kjer je nato župnikoval do smrti (1893–1916). Po vstopu It. v vojno je F. vztrajal v svoji župniji, dasi so vas večkrat It. obstreljevali: 11. febr. 1916 ga je it. granata, ki je razrušila župnišče, smrtno ranila; nezavestnega so prepeljali v vojno bolnišnico v Klavže (Podmelec), kjer je istega dne izdihnil in bil tam pokopan. Kot dušni pastir se je trudil tudi za kulturni in gospodarski napredek; tako je v Mostu na Soči ustanovil izobraževalno društvo »Soča« ter Kmečko hranilnico in posojilnico (1908), katero je vodil do smrti. V zgodovini slov. slovstva je F. tesno povezan s pisateljem I. Pregljem, kateremu je bil mentor in mecen, še ko je bil kpl. v Sv. Luciji, je spoznal nadarjenost učenčka Preglja. Ko sta Preglju starša umrla, je babica Ana poslala siroto k žpk F-iju v Čepovan, ki mu je bil odslej, zlasti še ko se je vrnil v Sv. Lucijo za žpk, krušni in duhovni oče. F. je poslal varovanca študirat v Gor., ga denarno vzdrževal v Alojzijevišču in malem semen., opravičeval njegovo lenobo in neuspehe (dosegel od ordinariata ponovni sprejem petošolca Preglja, ki bi moral sicer iz zavoda, ker ni bil izdelal razreda). Ko je Pregelj 1903 izstopil iz bogoslovja, je F. na zunaj nekako pretrgal stike z njim, na tihem pa ga je še nadalje podpiral, ga gmotno vzdrževal na Dunaju in ga kasneje sku